Obrekovalni papir v ZN: Slovenija bo po volitvah spremenila zunanjo politiko

Slovenija je po glasovalni blokadi v VS ZN umaknila kandidaturo. Objavljamo vsebino papirja.

Objavljeno
25. oktober 2011 18.22
Posodobljeno
25. oktober 2011 18.38
Sobota: Varnostni svet ZN je soglasno potrdil resolucijo o gospodarskih sankcijah proti Severni Koreji zaradi ponedeljkovega jedrskega poskusa.
Boris Čibej, New York
Boris Čibej, New York

New York - »Pokazalo se je, da smo morda kampanjo vodili nekoliko idealistično, ampak je tudi narod tak. Taki pač smo,« je po diplomatskem maratonu, ki ga je v zadnjih dnevih njegovo moštvo teklo v palači ob Vzhodni reki, povedal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Slovenija se je za nestalni sedež v varnostnem svetu Združenih narodov potegovala s tekmecem Azerbajdžanom, ki je v ponedeljek zvečer po 16. krogu glasovanj sicer vodil, a Slovenija je uspela obdržati blokado, ki se je vlekla že od petka. Potem je Žbogar umaknil kandidaturo, požel buren aplavz, pred klopmni slovenske delegacije pa se je naredila vrsta veleposlanikov, ki so prišli čestitat za moralno potezo. Azerbajdžan bo naslednji dve leti sedel v VS, zgodba pa se je že preselila v predvolilno Slovenijo.

Čeprav je prvi mož slovenske diplomacije pred začetkom petkovega glasovanja optimistično napovedoval, da bo Slovenija že v drugem krogu zmagala, se je uresničila njegova bojazen, da utegne njegovo državo pokopati zlasti njeno članstvo v Evropski uniji.

V generalni skupščini se je vzpostavil številčnejši blok podpornikov Azerbajdžana iz nekdaj poimenovanih držav »tretjega sveta«, ki pa kljub podpori in lobiranju Turčije, Rusije in Kitajske ni uspel zbrati potrebne dvotretjinske večine navzočih glasov. Slovenska stran pa je s pomočjo tako imenovanega Zahoda uspela ohranjati blokado vse do Žbogarjevega umika kandidature.

Ta je že v generalni skupščini povedal, da je Slovenija vodila pozitivno kampanjo, v kateri ni napadala drugih. Kasneje pa je razložil, da se je za tak korak odločil zato, ker njegovi državi »preboj ni uspel«, zato je »naša kampanja čedalje bolj delovala kot nasprotovanje Azerbajdžanu«, česar pa niso hoteli. A minister je v odmevnem govoru izjavil tudi, da »ne odobravamo, kako je potekala ta kampanja in kako so potekale te volitve.« Vedno sarkastični, a eden od najbolje obveščenih poročevalcev iz ZN Matthew Russell Lee, je na svojem spletišču Innercitypress zapisal, da so »številni delegati prišli v ponedeljek opoldne iz dvorane z darilnima vrečkama obeh držav. Ali pa je morda Slovenija namigovala kaj več?«

Podkupovanj delegatov ni lahko dokazati. Nekateri predstavniki so se slovenskim diplomatom zaupno pritoževali, da so sicer na njihovi strani, a da so tik pred sklenitvijo pomembnih energetskih poslov z njihovimi konkurenti. Drugi niso bili tako pošteni, saj številne države kljub zagotovljeni politični podpori glasujejo s figo v žepu zaradi gospodarskih razlogov ali povsem banalne trgovine z medsebojnimi obljubami o zagotavljanju podpore na drugih glasovanjih.

Tako najbrž nikoli ne bo jasno, ali so zaradi morebitnih energetskih poslov Slovenijo res podprle vse njene evropske kolegice, prav tako se bodo kresala mnenja, ali je Washington, ki ima režim v Bakuju za pomembnega strateškega partnerja v regiji, res storil vse za zbiranje podpore svoji Natovski partnerici Sloveniji. Delegacije pazljivo skrivajo, kako glasujejo, a kolega z Večera in sodelavec Dela Sebastijan Kopušar sta uspela fotografirati, ko je delegacija ene od afriških držav, ki je slovenskim diplomatom obljubljala podporo, na glasovalni listek napisala ime njenega konkurenta.

Azerbajdžan je po izvolitvi pohvalil moralno držo Slovenije, v slovenskem taboru pa podobnih besed o tekmecu ne boste slišali. Na klopeh delegacij se je namreč še pred začetkom glasovanj pojavil nepodpisani kos papirja, ki mu v diplomatskem jeziku pravijo »non-paper«, za katerega v azerbajdžanski delegaciji trdijo, da ga niso napisali, v njem pa so naštete prednosti Azerbajdžana ter pomankljivosti Madžarske in zlasti Slovenije.

Na prvem mestu je Evropska unija, ki bi iz izvolitvijo katerekoli od azerbajdžanskih tekmic dopila kar pet oziroma tretjino sedežev v VS. V papirju piše, kako so v Bruslju že s pomankanjem soglasja glede enotne kandidatke EU pokazali, da jim zaradi usklajene evropske zunanje politike ne gre za kvaliteto, temveč za kvantiteto oziroma število glasov.

Ta pomislek je postala najmočnejša prepreka za Slovenijo. A kakor je že v petek zapisal pazljivi čivkač iz Izraela, se je preobrat v glasovanju utegnil zgoditi tudi zaradi prestopa neuvrščenih na azerbajdžansko stran. V organizaciji, ki jo je soustanovila ranjka Jugoslavija, so z zaskrbljenostjo brali zadnji odstavek »nepapirja«, ki govori o vladni krizi v Sloveniji in kako so v opozicijski SDS, »ki se pripravlja na vstop v vlado«, kritizirali Žbogarja, ker se je udeležil vrha neuvrščenih v Beogradu.

Duga težava za Slovenijo je postalo palestinsko vprašanje. Čeprav tega v azerbajdžanskem naštevanju pomislekov proti Sloveniji niso zapisali, je slovenska vladna kriza povzročila tudi tovrstne zadržke v muslimanskem svetu. »Govorilo se je, da tako Azerbajdžan kot Slovenija trenutno podpirata palestinsko članstvo v ZN, a je bilo slišati tudi argumente, da se lahko vlada v Sloveniji spremeni, tako kot na Portugalskem,« je občutke med glasovanjem opisal Lee.