Oswiecim - Svet danes drugič obeležuje uradni mednarodni dan spomina na holokavst, ki ga je novembra 2005 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Dan spomina na holokavst po datumu sovpada z dnevom osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz pred 62 leti. V Sloveniji bo spominska proslava potekala v nedeljo.
Svetovni dan spomina na holokavst je novembra 2005 razglasila GS ZN. Združeni narodi so tedaj vse države pozvali, naj se 27. januarja še posebej spomnijo žrtev holokavsta, načrtnega poboja več kot šest milijonov Judov med drugo svetovno vojno s strani nacistov, s tem pa ohranijo spomin na te grozote tudi za prihodnje rodove.
Obsodba zanikanja nacističnih zločinov
ZN so v resoluciji o določitvi svetovnega dneva spomina na holokavst, ki jo je na predlog Izraela sprejelo 90 držav, ostro obsodili vsakršno relativiziranje ali zanikanje nacističnih zločinov, pa tudi vsako obliko verske nestrpnosti ali diskriminacije.
V petek pa je GS ZN s konsenzom sprejela tudi resolucijo, v kateri "brez zadržkov obsoja sleherno zanikanje holokavsta", vse države pa poziva, naj storijo enako. Države naj "brez zadržkov zavrnejo sleherno zanikanje, naj bo popolno ali delno, holokavsta kot zgodovinskega dogodka" ter vse aktivnosti, namenjene zanikanju tega dogodka, je pozvala GS ZN v kratki resoluciji, ki so jo skupaj z več kot 100 državami predlagale ZDA. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je v četrtek poudaril, da je bil poboj več milijonov Judov tragedija brez primere, nauke katere moramo širiti in posredovati prihodnjim generacijam.
Odločno proti rasizmu in ksenofobiji
V imenu Evropske komisije se je ob tej priložnosti oglasil njen podpredsednik Franco Frattini, ki je poudaril, da komisija odločno obsoja vsak poskus zanikanja ali trivializiranja holokavsta, ter opomnil, da si moramo zapomniti ne le nacistične zločine, temveč tudi sovraštvo in predsodke, ki so do teh zločinov pripeljali. V tej luči je pozdravil namero Nemčije kot predsedujoče EU, da si bo prizadevala za sprejetje osnutka Odločitve o boju proti rasizmu in ksenofobiji, s katero bi namerno zanikanje holokavsta in drugih zločinov proti človečnosti postalo zločin v vseh državah članicah EU.
Italijanska vlada je sicer v četrtek v tej luči sprejela tudi predlog zakona, v katerem kakršnokoli zanikanje holokavsta uvršča med zločine in predvideva poostritev zapornih kazni za obsojene spodbujanja rasnega sovraštva.
Tudi mreža evropskih organizacij za boj proti rasizmu ENAR je ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst opozorila, da bi se morali ob tej priložnosti spopasti s porastom antisemitizma, islamofobije in drugih oblik rasizma in ksenofobije v Evropi. Evropa nujno potrebuje učinkovito pravno sredstvo za boj proti rasizmu in ksenofobiji, je poudaril predsednik ENAR Bashy Quraishy, medtem ko je direktor ENAR Pascale Charhon opozoril na pomen umestitve holokavsta na šolske programe. EU naj 27. januar razglasi za evropski dan spomina na holokavst, kot je predlagal Evropski parlament, še poziva ENAR.
Holokavsta so se spomnili tudi v Nemčiji
Poboja šestih milijonov judov med drugo svetovno vojno so se spomnili tudi v Nemčiji, kjer je ob tej priložnosti potekalo več slovesnosti.
Skrajno desna nemška Nacionaldemokratska stranka (NDP) je sicer organizirala proteste, nemška kanclerka Angela Merkel pa je "vse pogumne demokrate" pozvala, naj se borijo proti tej stranki. "Skrajno desne stranke morajo začutiti, da bo družba njihova nespametna, zastarela gesla zavrnila," je menil tudi generalni sekretar vladajočih nemških krščanskih demokratov (CDU) Ronald Pofalla.
Ob tej priložnosti je Centralni svet nemških judov v časnikih objavil celostranski oglas, v katerem poudarja pomen dneva spomina na holokavst, obenem pa opozarja na grožnjo, ki jo po mnenju nemških judov predstavlja iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Slednji je namreč svet že večkrat razburil z opazkami, da je holokavst mit, in domnevo, da se poboj šestih milijonov judov med drugo svetovno vojno sploh ni zgodil. Grožnjo celotnemu svetu predstavlja tudi iranski jedrski program, zato nemška vlada nikakor ne sme popuščati Iranu glede tega vprašanja, je še menil svet nemških judov.
Auschwitz je bil tovarna smrti
Za dan spomina na holokavst so ZN izbrali obletnico osvoboditve Auschwitza, enega najgrozovitejših simbolov nacistične politike "končne rešitve judovskega vprašanja v Evropi". V tem taborišču je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V njem je bilo pomorjenih tudi 85.000 Poljakov drugih veroizpovedi, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. 27. januarja 1945 je ta simbol zla druge svetovne vojne osvobodila ruska rdeča armada.
V omenjeno taborišče je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Auschwitzu umrlo 1351. Ob obletnici osvoboditve tako spominsko proslavo pripravlja tudi slovenski Taboriščni odbor Auschwitz. Spominska proslava bo potekala v nedeljo, ob 11. uri v M hotelu.