Od Al Kaide do Katrine

New York/Washington - Danes mineva štiri leta od trka treh ameriških potniških letal v  ameriška nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in v stavbo Pentagona v Washingtonu. V slabih dveh urah so teroristi, razen tega, da so uspeli porušiti in močno omajati simbola ameriške gospodarske in vojaške moči, za seboj pustili razdejanje, od katerega si Amerika in posledično ves svet še danes nista v celoti opomogla.
 
V samomorilskem napadu je umrlo več kot 2.800 ljudi iz 91 različnih držav. Po napadu, za katerega krivijo pripadnike teroristične organizacije Al Kaida, so posledično ukinili 1.2 milijona delovnih mest, celotno gospodarsko škodo pa so ocenili  na 100 milijard dolarjev. Ameriška administracija je svojo politično doktrino odtlej oprla predvsem na  boj proti terorizmu in skupaj s svojimi političnimi zaveznicami sprejela vrsto ukrepov, ki nas nenehno utrjujejo v prepričanju, da svetovna varnost in demokracija nista nikdar dokončno zagotovljeni.
 
Na to karto je lani na volitvah uspešno zaigral tudi ameriški predsednik, ki mu je razen tega ameriške  volivce uspelo prepričati tudi,  da je bil napad na Bagdad bitka v tej isti vojni. Po štirih letih se Amerika sooča z naravno katastrofo, za katero poznavalci pravijo, da bo nacionalnemu gospodarstvu prizadejala še večjo škodo. In če je v vsem tem iskati karkoli dobrega, potem je to gotovo mnenje  Američanov, ki prvič po letu 2001 od svojega predsednika pričakujejo, da se, namesto krojenja svetovnega reda in miru, naposled osredotoči na domače probleme.

Večina Američanov še vedno ogroženih

Štiri leta po terorističnih napadih je kar 80 odstotkov Američanov še vedno prepričanih, da je teroristična grožnja enako velika, če ne celo večja, kot v času napadov na WTC in Pentagon, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki so jo v soboto zvečer objavili ameriški mediji.

Po raziskavi, ki so jo izvedli na raziskovalnem inštitutu Gallup ob sodelovanju s CBS News, je polovica vprašanih mnenja, da je stopnja ogroženosti ZDA na isti ravni kot 11. septembra 2001, 30 odstotkov pa jih meni, da so ZDA ogrožene še bolj, sta objavila ameriška televizija CNN in časnik USA Today. Kljub tovrstnemu negativnemu mnenju pa še vedno okoli 60 odstotkov vprašanih zaupa administraciji predsednika Georgea Busha, da je sposobna zaščititi državljane ZDA pred terorističnim napadom. Toda 57 odstotkov jih ne verjame, da bi jim bile oblasti v primeru terorističnega napada ali pa naravne katastrofe sposobne zagotoviti ustrezno pomoč, kar se je pokazalo v primeru divjanja orkana Katrina na jugu ZDA in počasnega odpravljanja posledic te velikanske ujme.

Američani so razdeljeni tudi glede poteka vojne proti terorizmu; 51 odstotkov jih je zadovoljnih, 49 odstotkov pa jih je nezadovoljnih. 40 odstotkov vprašanih je tudi zatrdilo, da se jim je življenje po 11. septembru 2001 zelo spremenilo in da ne pričakujejo več, da bi se jim življenje lahko vrnilo v normalne tire.

Newsweek: Priljubljenost Busha na najnižji točki

Vzporedno s to raziskavo pa je časnik Newsweek izvedel anketo o priljubljenosti predsednika Georgea Busha. Kot so pokazali rezultati, je njegova priljubljenost trenutno na najnižji točki od prevzema položaja januarja 2001. Podpira ga namreč vsega 38 odstotkov vprašanih. 48 odstotkov Bushu ne zaupa, 52 odstotkov vprašanih pa ne zaupa v njegovo sposobnost sprejema pametnih odločitev med krizami. 57 odstotkov vprašanih je tudi dejalo, da mu ne zaupa pri reševanju kriz v prihodnosti, kot je bil orkan Katrina. 41 odstotkov pa še vedno verjame v njegovo sposobnost reševanja kriz. Nizka priljubljenost naj bi sicer bila v veliki meri posledica neustrezne in počasne pomoči prizadetim območjem na jugu ZDA po Katrini.

Povsod po državi so zazvonili cerkveni zvonovi

V New Yorku se je na območju, kjer sta do 11. septembra 2001 stala dvojčka WTC, danes pa je znano pod imenom Ground zero, ničelna točka, je potekala osrednja slovesnost ob četrti obletnici terorističnih napadov v ZDA. Po dvigu ameriške zastave in himni so se spominu 2749 žrtev napadov poklonili z minuto molka. Ameriški predsednik George Bush se jim je pridružil na dvorišču Bele hiše v Washingtonu v spremstvu podpredsednika Dicka Cheneyja in obeh soprog.

Na osrednji slovesnosti v New Yorku so nato svojci žrtev začeli brati imena vseh, ki so umrli v napadu v New Yorku. Letos so za branje imen žrtev določeni bratje in sestre, medtem ko je lani ta čast pripadla staršem in starim staršem, leta 2003 pa otrokom žrtev 11. septembra. Imena je bralo okoli 200 ljudi, ki jih je določil žreb, ostali sorodniki pa so na kraju, kjer sta stala dvojčka WTC, položili cvetje.

Slovesnost v New Yorku so štirikrat prekinili z minutami molka. Prva je bila ob 8.46 po lokalnem času (14.46 po srednjeevropskem), ko je prvo ugrabljeno letalo treščilo v severni stolp WTC, naslednja minuta molka pa ob 9.30, ko je drugo letalo treščilo v južni stolp. Slednji se je prvi zrušil ob 9.59, ko je sledila naslednja minuta molka. Zadnja je bila ob 10.29, ko se je porušil še severni stolp WTC. Ob prvi minuti molka so tudi povsod po državi zazvonili cerkveni zvonovi.

Prostor, namenjen spominu, se oži

Imena 2749 žrtev so prebrali na kraju, kjer sta nekoč stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra in kjer bosta zrasla 1776 čevljev visok Stolp Svobode in spominski park. Slovesnosti so potekale tudi v Washingtonu in v Pennsylvaniji, vendar pa sta čas in orkan Katrina, ki je pred dvema tednoma razdejal območje Mehiškega zaliva, zahtevala svoj davek. Medtem ko je New York v času prve obletnice povsem zastal v spominu na žrtve, pa se prostor namenjen spominu iz leta v leto oži. Tako so na primer v parku Bryant sredi Manhattana nadaljevali z velikimi modnimi revijami, ameriške televizije pa so čas za prenos slovesnosti, razen v samem New Yorku, večinoma izkoristile za spremljanje dogodkov v New Orleansu in okolici.

Celo na sami slovesnosti v New Yorku se orkanu Katrina ni bilo moč izogniti in župan mesta Michael Bloomberg je v svojem govoru dejal, da se v tem trenutku žalosti za New York spominjajo tudi žrtev terorističnih napadov v Londonu in žrtev orkana Katrina. V New Yorku je branje imen žrtev štirikrat prekinila minuta molka ob trenutku, ko sta ugrabljeni letali družb American Airlines in United treščili v stolpnici WTC, nekaj sto družinskih članov žrtev pa je lahko vmes med branjem imen polagalo cvetje. Okrog prizorišča slovesnosti se je zbralo tudi več sto gledalcev.

Giuliani spet aktualen

Poleg Bloomberga so na slovesnosti v New Yorku nastopili tudi guverner države New York George Pataki, državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je recitirala pesem britanske pesnice Christine Rossetti, in tudi nekdanji župan mesta New York Rudolph Giuliani, ki se ga sedaj spet čedalje bolj omenja. Ko je bila Amerika v trenutkih po napadih 11. septembra 2001 povsem zmedena in so se državni voditelji skušali zbrati, je bil Giuliani namreč edina uradna osebnost, ki je dajala vtis, da ve, kaj dela. Njegovo ime se sedaj omenja v povezavi z dogodki v New Orleansu, kjer ni bilo nikogar, ki bi po tragediji prevzel vajeti v svoje roke.

Slovesnost se je končala opoldne po lokalnem času, zvečer pa so znova prižgali reflektorja, ki bosta nočno nebo nad New Yorkom simbolično osvetlila v obliki stolpov WTC.

Napada se spominjajo tudi po svetu

Papež Benedikt XVI. je ob četrti obletnici terorističnih napadov pozval k globalni odpravi sovraštva ter pozval k izgradnji sveta pravičnosti in miru. "Danes, 11. septembra, se spominjamo žrtev terorističnega nasilja po vsem svetu," je v tradicionalni nedeljski molitvi dejal papež. "Naj bog navdihne moške in ženske dobre volje povsod, da se odrečejo sovraštvu in zgradijo svet pravičnosti, solidarnosti in miru," je dejal papež. Ob tem je nagovoril tudi svetovne voditelje, ki se bodo prihodnji teden udeležili vrha Združenih narodov in jih pozval k ukrepanju zoper revščino, bolezni in lakoto.

V Nemčiji so za žrtve 11. septembra in orkana Katrina pripravili spominsko mašo v berlinski katedrali cesarja Wilhelma, ki so jo po bombnem napadu v drugi svetovni vojni le delno obnovili, kot spomin na zlo vojne. Maše se je udeležil tudi ameriški veleposlanik William Timken.

V ruskem mestu Volgograd je približno 50.000 ljudi odšlo na cesto in oblikovalo 40 kilometrov dolgo človeško verigo in na ta način obeležilo obletnico napadov v ZDA. Demonstranti so vzklikali gesla: "Izbrali smo mir!"in"Ne terorizmu!".

Al Kaida grozi z napadi na Los Angeles in Melbourne

Adam Gadahn, član teroristične mreže Al Kaida, sicer ameriški državljan, je na video posnetku, ki ga je predvajala ameriška televizijska mreža ABC, zagrozil z napadi na Los Angeles in avstralsko mesto Melbourne. "Včeraj London in Madrid. Jutri Los Angeles in Melbourne, po božji volji," je dejal moški na enajstminutnem posnetku, ki ga je televizijska mreža prejela v svoji pisarni v Pakistanu. "Mi smo muslimani. Ljubimo mir, vendar mir pod našimi pogoji, mir kot ga predvideva islam, ne tako imenovanega miru okupatorjev in diktatorjev," je še dejal.

Kot v ostalih posnetkih Al Kaide, je tudi na tem največ groženj izrečenih proti Združenim državam Amerike in Veliki Britaniji. Govorec na kaseti gledalce poziva, naj ne verjamejo lažem lažnivcev, ki so njihove sinove in hčere poslali v smrt v puščave Iraka in gorovja Afganistana. Kot so sporočili iz ABC, je po mnenju ameriških obveščevalcev moški na kaseti Gadahn, ki prihaja iz okrožja Orange v Kaliforniji. Podobno kaseto je posnel že lani.

Župan mesta Los Angeles Antonio Villaraigosa in vodja policijske uprave sta ob tem v sporočilu za javnost priznala, da je bil Los Angeles v preteklosti tarča terorističnih groženj, da pa nobena ni bila verodostojna.