Od Obame velikih sprememb ni pričakovati

Washington - Novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki je predvolilno kampanjo gradil na obljubah o spremembah, bo ob prevzemu oblasti pričakala resna mednarodna kriza: totalna vojna v Gazi. Čeprav Obama svojih stališč do sedanjih izraelskih napadov ni javno izrazil, njegovi svetovalci pa se odgovorom izmikajo z izjavami, da državo še vedno vodi predsednik George Bush, analitiki s prihodom nove administracije ne pričakujejo velikih sprememb v ameriških odnosih do izraelsko-palestinskega konflikta.

»Kje drugje na svetu še lahko storijo takšne zločine, pa jih vsi le opazujejo, medtem ko naši izvoljeni predstavniki v kongresu, demokrati in republikanci, sedijo in ploskajo, ko poslušajo sramotno izjavo demokratskega predsednika kongresnega odbora za mednarodno politiko Howarda Bermana, ki v celoti podpira Izrael? Ljudje se morajo temu upreti. Ne moremo več sedeti prekrižanih rok in govoriti, da prihajajo spremembe. Spremembe ne bodo prišle, če jih ne bomo ustvarili,« je pred dnevi v oddaji Democracy Now, ki jo prenaša 733 radijskih postaj po vsem svetu, izjavil ameriški pisatelj palestinskega rodu Ali Abunimah.

Spremembe so bile glavna predvolilna mantra novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki ga je njegov republikanski tekmec John McCain ostro kritiziral zaradi izjav, da bi se za pogajalsko mizo usedel z največjimi sovražniki, ne da bi jim postavljal posebnih pogojev. A v primeru Hamasa, ki nadzira Gazo, je imel Obama drugačne poglede. »Zelo težko se je pogajati s skupino, ki ni zastopnica nacionalne države, vam ne priznava pravice do obstoja, neprestano uporablja terorizem kot orožje in je pod velikim vplivom drugih držav,« je julija med obiskom Izraela izjavil še kot eden od demokratskih predsedniških kandidatov. Njegovo stališče, da ne bi niti pomislil na pogajanja s Hamasom, če ta ne bi temeljito spremenil svojega obnašanja, je zelo blizu politiki odhajajoče administracije predsednika Georgea Busha, so pred dnevi ugotavljali v časniku New York Times.

»Če bi nekdo z raketami ponoči obstreljeval mojo hišo, v kateri spita moji hčerki, bi naredil vse, kar je v moji moči, da bi to preprečil. Pričakujem, da bi Izraelci naredili isto,« je Obama poleti povedal novinarjem v izraelskem mestecu Sderot, ki leži na meji z Gazo. Tokrat se novoizvoljeni predsednik, ki je na počitnicah na Havajih, ni oglasil, čeprav se je zaradi krvavega izraelskega obstreljevanja Gaze pogovarjal z zunanjo ministrico Condoleezzo Rice, njeno najverjetnejšo naslednico Hillary Clinton in svojim bodočim svetovalcem za nacionalno varnost Jamesom Jonesom. Njegov svetovalec David Axelrod je v intervjuju za televizijsko mrežo CBS izjavil, da Obama noče dajati izjav, ker ima država v enem trenutku le enega predsednika - Georgea Busha. Ta je izraelske napade na Gazo podprl, v Arabsko-ameriškem inštitutu pa ugotavljajo, da je po napadih na Zahodni breg leta 2003 in vojni proti Libanonu leta 2006 zadnje obstreljevanje Gaze že tretja izraelska vojna proti Arabcem, ki jo je podprla Busheva administracija. Medtem so v največji izraelski lobistični organizaciji v ZDA (AIPAC) pozdravili Axelrodove izjave, da ima »Izrael pravico do samoobrambe«.

Po mnenju kar nekaj tukajšnjih mednarodnopolitičnih analitikov je Izrael vojno namerno začel, še preden bo 20. januarja slovesno prisegel novi ameriški predsednik. Dan Senor z vplivnega Centra za zunanje odnose (CFR) ugotavlja, da so Izraelci tako pohiteli zato, ker bi po Obamovem prihodu na oblast morali čakati več mesecev. Njegov kolega s CFR Steven Cook je mnenja, da so to storili zato, ker »ga niso hoteli pozdraviti s tem problemom takoj, ko bo vstopil v ovalno pisarno«. »A to bo seveda zelo, zelo otežilo kakršne koli poskuse, da bi se lotili energičnih diplomatskih prizadevanj,« priznava Cook. Teh v času odhajajoče administracije ni bilo, Bush pa je dobro leto pred odhodom z oblasti sklical nekakšno mirovno konferenco v prestolnici zvezne države Maryland Annapolisu, ki so se je sicer udeležili državniki z vsega sveta, a so bili razen odhajajoče ameriške administracije do njenih učinkov vsi zelo skeptični.

Iz sredinega tiskanega Dela