Odmevi na zahtevo pedofilskih žrtev: Haag nemočen, propaganda boleča

Kardinal Sepe neuradno govori o čisto navadni protikatoliški gonji.

Objavljeno
14. september 2011 20.15
Posodobljeno
14. september 2011 20.45
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim
Rim – Uradnih odmevov ni, glasniki nočejo povečevati pomena novice, ki je pretresla Rim in še posebno Vatikan. Ko so iz Haaga sporočili, da so tam predstavniki dveh združenj ameriških žrtev pedofilskih duhovnikov Mednarodnemu kazenskemu sodišču izročili 80 strani dolg dokument, ki papeža Benedikta XVI. in tri njegove najbližje sodelavce obtožuje, da so krivi zločinov proti človečnosti, so bili za obzidjem osupli. Kaj podobnega se v zgodovini ni še nikoli zgodilo, so se glasili prvi zasebni odzivi. V Rimu nihče ne misli, da bodo papeža v Haagu res obravnavali, zavedajo pa se, da bo propagandna akcija ameriških pobudnikov akcije lahko uničujoča.

Kako lahko obtožujejo prav tistega papeža, ki je prvi dvignil glas proti pedofilom med duhovniki in se prvi tudi opravičeval njihovim žrtvam, so se spraševali poznavalci razmer za obzidjem. Kako neki se ameriški nasprotniki Katoliške cerkve lotevajo papeža, ki je tudi predsednik države, ta država pa nima nič opraviti z mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Taka in podobna so vprašanja med ljudmi, ki spremljajo dogajanje. Uradni Vatikan ni dajal nobenih izjav. Slišati je, da nočejo prilivati olja na ogenj in dajati akciji ameriških združenj še večji pomen in odmev.

Edini visoki prelat, ki se je bil pripravljen postaviti pred kamere in mikrofone, je bil neapeljski nadškof, kardinal Crescenzio Sepe, ki so ga zalotili na srečanju skupnosti svetega Egidija v Münchnu. Zahteva, naj papežu sodijo zaradi zločinov proti človečnosti, je dejal kardinal, ni nič drugega kot čisto navadna protikatoliška kampanja.

Komentarjev v italijanskih medijih, predvsem izpod peres poznavalcev cerkvene stvarnosti, je veliko, nihče med avtorji pa niti ne pomisli, da bi se v Haagu morda res lotili Josepha Ratzingerja, ki ni samo verski voditelj, ampak tudi predsednik države in navsezadnje tudi človek, ki si je za obzidjem prvi upal na glas opozoriti na zločine duhovnikov, ki zlorabljajo zaupano jim mladino.

Nekateri vatikanisti tudi opozarjajo, da je prav Benedikt XVI. spomnil na Kristusove besede iz Evangelija po Mateju, da je pedofilija najhujši med vsemi zločini. Citirajo misel, da je bolje z mlinskim kamnom za vratom skočiti v morje, kot se dotakniti nedolžnega bitja.

Papež Benedikt XVI. je spremenil tudi miselnost, po kateri je bilo v Cerkvi tudi v pedofilskih primerih vedno treba pomagati zločincu, po njihovem grešniku, namesto njegovi žrtvi. Prav to, da se je postavil na stran žrtev, je za obzidjem naletelo na velik odpor, omenjajo komentatorji.

Več avtorjev se ukvarja tudi z mednarodnimi pravnimi vprašanji. Omenjajo, denimo, možnost, da bi zaradi vojn na Jutrovem sodili ameriškemu predsedniku Obami in njegovemu predhodniku Bushu.

Bolj kot resne nevarnosti, da bi se v Haagu upali dotakniti se papeža, pa se v Rimu bojijo propagandne kampanje, ki jo pobudniki akcije proti pedofiliji pripravljajo pred papeževim bližnjim obiskom v Nemčiji. Avtorji obtožnice bodo v prihodnjih dneh obiskali vse velike evropske prestolnice in na javnih zborovanjih predstavili svoje dokaze za trditev, da so papež in sodelavci krivi za zločine proti človečnosti, ker niso storili nič za zaščito nedolžnih otrok. Pred papeževim odhodom bodo svojo obtožnico predstavili tudi v Rimu.