Odprli pipe »Putinovega plinovoda«

Plinovod Severni tok je dolg 1224 kilometrov, stal pa je 7,4 milijarde evrov. Poteka proti Češki in Nizozemski.

Objavljeno
08. november 2011 07.41
Posodobljeno
08. november 2011 07.45
Peter Žerjavič, Berlin
Peter Žerjavič, Berlin
Berlin – Plinovod pod Baltikom, ki je neposredno povezal Nemčijo in Rusijo, je začel delovati. Pipo na prvi cevi sta danes na slovesnosti v Lubminu, kjer več kot 1200 kilometrov dolg plinovod pride na nemška tla, odprla kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

Projekt, vreden 7,4 milijarde evrov, so gradili poldrugo leto. Plinovod je pod morjem položen od ruskega Wyborga v bližini finske meje do Lubmina pri Greifswaldu na severovzhodu Nemčije. Sibirski plin se bo nato od tam po sedanjih plinovodih pretakal v dve smeri, proti Češki in Nizozemski. Ko bo prihodnje leto začela delovati še druga cev, bo Severni tok priskrbel približno desetino vsega plina, ki ga na leto porabijo v državah EU. S plinom iz njega bi lahko preskrbeli 26 milijonov gospodinjstev.

Največji lastnik plinovoda je z 51 odstotki ruski energetski velikan Gazprom. V projektu poleg dveh nemških družb, Wintershalla in Ruhrgasa, ki imata po 15,5-odstotni delež, sodelujeta še nizozemska Gasunie in francoski Gaz de Franc/Suez z devetodstotnima deležema. Na čelu nadzornega odbora konzorcija Severnega toka je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki skupaj z ruskim premierom Vladimirjem Putinom velja za očeta projekta. Zasnovala sta ga pred šestimi leti.

Na kritike iz Poljske in baltskih dežel, ki se jim zdi, da bodo z nemško-rusko energetsko navezo v slabšem položaju in ranljivejše v odnosih z Moskvo, v Berlinu ves čas pravijo, da je Severni tok evropski projekt.

Severni tok je za Ruse zelo pomemben. Z njim se bodo pri transportu plina na zahod izognili neprijetnim tranzitnim državam na čelu z Ukrajino, s katerimi se je Moskva v zadnjih letih večkrat zapletla v spore. Že v času kanclerja Schröderja je Putin ponujal Nemčiji posebno vlogo središča za razpošiljanje ruskega plina po Evropi. Poleg tega je z uspešnim projektom Severnega toka in načrtovanim Južnim tokom Rusija v še večji prednosti pred konkurenčnim evropskim projektom Nabucco, ki naj bi EU preskrboval s plinom iz Kaspijskega bazena in zmanjšal odvisnost od Gazproma.