Odzivi na Sadamovo usmrtitev

Na še neznani lokaciji v Bagdadu so davi ob 4. uri po srednjeevropskem času z obešanjem usmrtili strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina zaradi zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982.

Ameriški predsednik George Bush je v odzivu menil, da usmrtitev ne bo končala nasilja v Iraku, da pa pomeni "pomemben mejnik" v gradnji demokracije v Iraku.

Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je izrazila zadovoljstvo Londona, da so mu sodili za zločine, za katere je zdaj plačal, ponovila pa nasprotovanje Londona smrtni kazni. " Zavzemamo se za odpravo smrtne kazni povsod v svetu, svoje stališče pa smo posredovali tudi iraškim oblastem, vendar spoštujemo njihovo suvereno odločitev," je dejala.

Tudi Francija, ki nasprotuje smrtni kazni, je ob usmrtitvi Huseina dejala, da gre za suvereno odločitev iraških oblasti in jo ob tem pozvala k prizadevanjem za spravo.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch je obsodila usmrtitev in menila, da bo zgodovina ostro sodila njegovo sojenje in usmrtitev.

Iraški premier Nuri al Maliki je v prvem odzivu pozdravil današnjo usmrtitev strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, Iračane pa pozval k spravi.

"Z usmrtitvijo Sadama Huseina ni več možnosti, da bi v Iraku prišlo do ponovne vzpostavitve diktature in enostrankarskega sistema. Njegova usmrtitev je opozorilo vsem despotskim voditeljem, ki izvajajo zločine nad lastnimi ljudmi," je poudaril al Maliki in Iračane pozval, naj Huseinove usmrtitve ne jemljejo kot napad ene iraške skupnosti na drugo. Dodal je še, da bo vlada nadaljevala z obnovo države na vseh področjih, k sodelovanju pa je povabil celotno iraško ljudstvo.

Vatikan: Usmrtitev Huseina tragična novica

Vatikan je ostro obsodil usmrtitev Sadama Huseina. Usmrtitev je "tragična novica" in obstaja nevarnost, da bo "podžgala duh maščevalnosti in zasejala semena novega nasilja," je poudaril tiskovni predstavnik Federico Lombardi. "To je razlog za žalost, tudi če gre za osebo, ki je kriva hudih zločinov," je dodal Lombardi in ponovil nasprotovanje smrtni kazni.

Tudi zunanji minister predsedujoče EU Finske, Erkki Tumioja, je ponovil nasprotovanje EU smrtni kazni. Ob tem je menil, da bi smrt Huseina lahko razdelila Irak, posebej zaradi kritik na račun procesa proti nekdanjemu iraškemu voditelju.

Tudi Italija je izrazila nasprotovanje smrtni kazni. Italijanski premier Romano Prodi je dejal, da je pretresen zaradi usmrtitve Huseina. "Upali smo, da bosta človeško sočutje in politični razum privedla do modrejših odločitev," je dejal Prodi. Prodi je še izrazil zaskrbljenost nad možnostjo porasta nasilja v Iraku.

Usmrtitev Huseina je danes obsodila tudi organizacija Amnesty International, ki je ponovila svoje nasprotovanje smrtni kazni. Ob tem je izrazila obžalovanje, da je bila kazen izvršena po "nepravičnem procesu", in ocenila, da je zdaj zamujena priložnost, da bi nekdanji diktator odgovarjal za vse svoje zločine.

Evropska unija je usmrtitev obsodila

"EU obsoja zločine, ki jih je storil Husein, kot tudi smrtno kazen," je sporočila Cristina Gallach, tiskovna predstavnica visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane. Nasprotovanje smrtni kazni pa so ponovile tudi Velika Britanija, Francija in Nemčija ter Švedska, Finska in Danska.

Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis je poudaril, da je Irak z obsodbo in usmrtitvijo Huseina zamudil veliko priložnost, da se pridruži civiliziranemu svetu. Po Davisovih besedah potrebuje iraško ljudstvo pravičnost, spravo in mir, ne pa obešanje in maščevanje.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker iraške oblasti niso upoštevale pozivov mednarodne skupnosti k Huseinovi pomilostitvi, predstavniki ruskega parlamenta pa so poudarili, da bo Huseinova usmrtitev le še bolj zapletla razmere ne le v Iraku, ampak v celotni regiji ob Perzijskem zalivu.

Na Huseinovo usmrtitev sta se odzvali tudi Avstralija in Japonska, ki imata v Iraku pripadnike svojih vojaških sil. Avstralski premier Alexander Downer je poudaril, da morajo države ne glede na lastno stališče do smrtne kazni spoštovati odločitev suverenih držav, da sprejmejo razsodbe, sorazmerne s storjenimi zločini. Iz japonskega zunanjega ministrstva so medtem sporočili, da spoštujejo iraško odločitev.

Kot prvi predstavnik južnoameriških držav se je na usmrtitev odzval tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki je izrazil negotovost, ali je šlo za pravično dejanje ali za maščevanje, obenem pa je ocenil, da usmrtitev ne bo rešila iraških problemov.

V Izraelu pozdravili usmrtitev

Huseinovo usmrtitev pa so po drugi strani pozdravili v Izraelu, kjer je neimenovani visoki predstavnik oblasti poudaril, da je Husein v preteklosti povzročil veliko gorja in prelite krvi na Bližnjem vzhodu.

Vladajoče palestinsko gibanje Hamas je medtem usmrtitev označilo kot "politični umor", ki krši vsa načela mednarodnega prava. Kot je poudaril predstavnik gibanja Favzi Barhum, je obešanje na dan začetka pomembnega islamskega praznika kurban bajram ameriška grožnja arabskemu svetu. Usmrtitev nekdanjega iraškega diktatorja je ostro kritizirala tudi Libija, ki je razglasila tridnevno žalovanje.

Različni odzivi islamskega sveta

Odzvala se je tudi Arabska liga, ki je usmrtitev označila kot "tragičen konec" Huseinovega režima in izrazila upanje, da usmrtitev ne bo vodila v stopnjevanje nasilja v Iraku. Njen predstavnik Ala Rušdi je poudaril nujnost ohranjanja iraške enotnosti in sprave med iraškimi stranmi.

K miru v tej bližnjevzhodni državi je pozvala tudi Organizacija islamske konference (OIC). V sporočilu za javnost je pozvala Irak, naj spoštuje sporazum iz Meke, ki ga je na oktobrskem zasedanju konference podpisalo 29 iraških sunitskih in šiitskih strank in se tako zavezalo k prekinitvi medverskih spopadov.

Egiptovska Muslimanska bratovščina pa je usmrtitev na dan začetka muslimanskega praznika žrtvovanja kurban bajram obsodila. "Danes, na dan eid al adha, do tega ne bi smelo priti. V skladu z vsemi običaji je to dan odpuščanja," je poudaril vodja druščine Mohamed Mahdi Akef.

Med več kot dvema milijonoma muslimanskih romarjev iz vsega sveta, ki so v Mini v Savdski Arabiji na letnem romanju, hadžu, je bila novica o usmrtitvi Huseina neprijetno presenečenje, čeprav so Iračani glede tega ločenega mnenja. Šiiti večinoma usmrtitev podpirajo, suniti pa ne. Nekateri romarji pa so dejali, da so posvečeni romanju in da današnji dan ni primeren za politiko, temveč za čaščenje boga.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je medtem poudaril, da je usmrtitev Huseina "delo iraške vlade" in "notranja iraška zadeva", zato ne bo vplivalo na razmere v Afganistanu.

Slovenija se v kritikah usmrtitve pridružuje EU

Zunanje ministrstvo je v odzivu na današnjo usmrtitev Huseina izrazilo nasprotovanje smrtni kazni, kar je, kot je dodalo, poudarilo že v izjavi 6. novembra, s katero se je pridružilo izjavi predsedujoči Evropski uniji, Finski. Hkrati pa so na MZZ v sporočilu za javnost še izrazili mnenje, da je bil sodni proces proti iraškemu samodržcu Sadamu Huseinu upravičen.

Zunanje ministrstvo je še dodalo, da se glede usmrtitve Sadama Huseina pridružuje kritičnim stališčem drugih evropskih držav in EU. Te so danes obsodile tako zločine, ki jih je storil Husein, kot tudi smrtno kazen.

Usmrtili so ga samo štiri dni po tem, ko je prizivno sodišče v torek potrdilo njegovo smrtno kazen, na katero ga je zaradi pokola 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982 posebno sodišče v Bagdadu obsodilo 5. novembra.