Tiskane izdaje
Bruselj – Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz v zadnjem času brez dlake na jeziku kritizira pomanjkanje solidarnosti v EU, češ, za reševanje bank so zbrali sedemsto milijard evrov, za pomoč brezposelnim mladim pa jih je na voljo le šest.
Čeprav je bilo sprva predvideno, da bo junijski vrh Unije namenjen poglabljanju denarne unije, se je pokazalo, da so vprašanja, ki so na mizi, politično preveč kočljiva. Zato so razpravo o njih preložili na jesen, na čas po nemških volitvah septembra. Zaradi rekordne brezposelnosti v območju evra, ki je med mlado generacijo (predvsem v sredozemskih članicah) dobila dramatične razsežnosti, so se raje odločili za ofenzivo za službe mladih. Prvi človek evropske komisije José Manuel Barroso je voditelje članic pozval k sprejetju učinkovitih ukrepov proti tej socialni krizi.
Vprašanje šestih milijard evrov, ki so bili v prihodnjem sedemletnem proračunu EU (2014–2020) rezervirani za bitko z brezposelnostjo mladih, še ni rešeno. Predstavniki članic namreč še niso dosegli sporazuma s predstavniki evropskega parlamenta o zadnjih podrobnostih proračuna. Sicer je predvideno, da se šest milijard ne bi porabilo v sedemletnem proračunskem obdobju, marveč že v letih 2014 in 2015, ki bosta najbrž posebno kritični. Praviloma konec recesije (v območju evra traja že poldrugo leto) še ne pomeni takojšnjega zmanjševanja brezposelnosti.
Komisija stavi na projekt zajamčene službe za mlade. Vsak mlajši od 25 let naj bi štiri mesece po izgubi službe ali končanem izobraževanju dobil delovno mesto, vajeništvo ali usposabljanje. Največ pomoči iz evropske blagajne naj bi dobile evropske regije, ki so imele lani najmanj 25-odstotno brezposelnost mladih. Najvišjo vsoto denarja lahko pričakuje Španija. Ker je vzhodna Slovenija – lani je imela največjo rast brezposelnosti v EU – tik pod mejo, si Ljubljana prizadeva za večjo fleksibilnost pri ključu delitve denarja.
Pomoč EIB
Ob šestih milijardah, ki bodo na razpolago v evropskem proračunu, naj bi v bitki z brezposelnostjo mladih pripomogla Evropska investicijska banka (EIB). Že lani so članice sklenile, da bodo njen kapital okrepile za deset milijard evrov. Predsednik EIB Werner Hoyer je prepričan, da bi lahko z njihovimi posojili majhnim in srednjim podjetjem, ki bi bila zavarovana s sredstvi iz strukturnih skladov EU, sprostili več deset milijard. Ker imajo podjetja v kriznih državah pogosto težave pri dobivanju posojil, bi se s svežim denarjem lažje odločale za zaposlovanje mladih.
Nemški socialdemokrati in francoski socialisti so pred vrhom EU zahtevali kar 21 milijard evrov, ki bi jih morala EU nameniti za bitko z brezposelnostjo mladih. Ti da so žrtve varčevalne politike, ki jo evropski konservativci in liberalci zapovedujejo kot zdravilo za vse bolezni. Na drugi strani je visoki nemški diplomat opozoril, da je zmanjševanje brezposelnosti predvsem naloga članic. Cilj da bodo dosegle z reformami. Svetoval je prebiranje konec maja objavljenih priporočil komisije članicam, v katerih so odgovori na številna vprašanja.
