Tiskane izdaje
Vse to je sledilo po incidentu v hotelu Generator v Stockholmu, ki se je zgodil v začetku tega meseca, ko so malo po polnoči prispeli vanj kitajski turist in njegovi starši. Takoj so hoteli sobo, saj so imeli rezervacijo za ta dan. Ko jim osebje ni dovolilo, da bi se prijavili pred drugo uro zjutraj, je začel Kitajec z imenom Zeng kričati. Osebje ga je prosilo, naj zapusti hotel. Ker tega ni hotel, je prišla na prizorišče policija in vse tri spravila na ulico.
»To je ubijanje!« je kričal na ves glas, medtem ko je njegova mati klicala na pomoč. Zeng je pokazal policistom zdravilo za srce, ki ga jemlje njegov oče, prosil jih je, naj v hotelu namestijo vsaj njegove starše, da bi si odpočili od poti, a so vsi trije končali na travniku.
Zeng je o vsem obvestil veleposlaništvo in ni bilo treba dolgo čakati na odziv veleposlanika Gui Congyouja. Ta je opisal incident na spletni strani veleposlaništva, opozoril preostale turiste na grobost švedske policije in v intervjuju za tamkajšnje medije obtožil »določene sile, medije in Švede«, da se do Kitajske vedejo arogantno, s predsodki, da imajo stereotipni pogled nanje in so polni nevednosti. »Prenehajte tako vzvišeno gledati na Kitajsko!« je zahteval in zagrozil, da lahko samo v primeru, da bodo Švedi obravnavali Kitajsko kot enakopravno partnerico in sogovornico, pričakujejo, da se bodo odnosi med državama še naprej razvijali.
Gui se ni zadovoljil s poročilom policije, po katerem ni nihče zakrivil kaznivega dejanja – ne družina Zeng ne policisti. Vztrajal je, da je bilo vedenje policistov »nečloveško«, vprašal se je, kaj je s človekovimi pravicami, ki jih ta država tako vneto brani, vsako ugotovitev o neprimernem obravnavanju Kitajcev pa je pospremil z grožnjami na račun splošnih dvostranskih odnosov. V Stockholmu so se nekateri vprašali, kaj bi se lahko iz tega naučili o prihodnosti odnosov med Kitajsko in EU.
Zasuk v odnosih
Švedska je kot prva nekomunistična država le nekaj let po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske vzpostavila diplomatske odnose s Pekingom, kar je bilo dolgo pomembna podlaga za dobre dvostranske odnose. Toda stvari so se očitno spremenile, ko so v Stockholmu obsodili kitajsko politično vodstvo zaradi grobega kratenja človekovih pravic med aretacijo publicista Gui Minhaia, ki je spominjala na mafijsko ugrabitev. Gui, ki je bil švedski državljan in solastnik knjigarne v Hongkongu, je izginil pred dvema letoma, ko je bil na počitnicah na Tajskem. Čeprav so ga prisilili, da je na posnetku, ki ga je objavila kitajska televizija, priznal, da je pobegnil s kraja prometne nesreče, ki jo je zakrivil pred 13 leti, je mogoče domnevati, da so ga aretirali zaradi pripravljanja knjige o zasebnem življenju predsednika Xi Jinpinga. Švedska vlada je zahtevala njegovo izpustitev in pojasnilo vodstva v Pekingu.
Tako si je Stockholm odprl račun pri kitajski oblasti, ki je nato pripisala nanj še neustrezno pisanje nekaterih švedskih medijev o projektu (gospodarskega) pasu in (svilne) ceste ter gostoljubje, ki so ga pokazali lamaističnemu voditelju dalajlami.
Bodo sčasoma vse manjše evropske države pod kitajskim drobnogledom, kot so zdaj švedski policisti, zakoni in človekove pravice? Verjetno. Evropski gostitelji bodo morali paziti na svoje vedenje do kitajskih turistov. Kitajcem, ki potujejo na Švedsko, njihova vlada svetuje, naj v nujnih primerih takoj pokličejo policijo in veleposlaništvo. Zeng zahteva opravičilo in odškodnino. Oh, ti Švedi, pravijo nekateri blogerji na kitajskih družabnih omrežjih. »Mar je to domovina Alfreda Nobela?«
