OI v Tokiu: opravičite se za vojno, pa boste dobili zlato medaljo

Če bi vprašali Kitajce, se mora vse, kar počnejo Japonci, začeti s: »Se opravičujemo!«, sicer uspeh ne šteje.

Objavljeno
10. september 2013 12.18
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Tokio − Vsakič, ko se olimpijske igre dodelijo kateremu od azijskih mest – te časti so bile do zdaj deležne le tri države na tej celini –, se okoli športa stke gosta­ mreža simbolov, vanjo pa se nemudoma ujamejo zgodovinske sanje, politične ambicije in območni problemi, ki nimajo zveze s športnimi tekmovanji.

Tako je tudi s Tokiom, ki ne bo le gostitelj olimpijskih iger 2020, temveč tudi prvo azijsko mesto, v katerem bodo to vrhunsko športno srečanje gostili že drugič. Kitajska je v ponedeljek čestitala vzhodni sosedi in poudarila, da je to storila kljub »dejstvu, da so kitajsko-japonski odnosi v najslabši fazi v zadnjih štiridesetih letih«, nato pa opozorila Japonsko, »da se mora naučiti lepega vedenja«, ter poudarila, da se bo dežela vzhajajočega sonca z olimpijskim duhom uskladila šele, »ko bo prilagodila svoj pristop do zgodovine«, odpravila obiske v templju Jasukuni in se skesano soočila z zločinsko vlogo med zasedbo Azije v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Ta poduk je kitajsko vodstvo izreklo sosedom prek partijskega glasila Global Times, ki je v ponedeljek objavilo uvodnik Tokio 2020 ponuja Japonski nove možnosti. Kitajska si želi s tem povedati, da je to predvsem nova priložnost, da se Japonska opraviči za vojne grehe, in čeprav v uvodniku odkrito dvomijo o tem, da je »država, ki dolga leta slavi zločince (pokopane v Jasukuniju), primerna za gostiteljico takšne prireditve, temeljna diplomatska vljudnost kitajskemu vodstvu nalaga, da se vsaj na videz veseli vrnitve olimpijskega ognja v Vzhodno Azijo.

Sicer pa vidi azijska sila v dodelitvi olimpijskih iger Tokiu edino korist v tem, da se bo Japonska vsaj prihodnjih sedem let izogibala­ oboroženim sporom v vodah, ki jo obdajajo. Če je bil preobrat Japonske v desno, piše v uvodniku, izzvan s pomanjkanjem samozavesti zaradi gospodarskega mrtvila v preteklih dveh desetletjih, bodo olimpijske igre v Tokiu pozitivno vplivale na celotno območje, saj se bo spremenilo družbeno razpoloženje, japonskemu gospodarstvu pa bodo morda pomagale, da se dvigne iz stagnacije.

»Vse to je zelo vprašljivo,« dvomi partijsko glasilo in že na prvi naslednji strani prikazuje posnetke kitajskih vojaških bombnikov H-6, ki so v nedeljo leteli nad mednarodnimi vodami med otokoma ­Okinavo in Mijako.

Kitajski mediji niso pojasnili, zakaj so vojna letala na tem občutljivem območju letela prav na dan, ko so v Tokiu proslavljali podelitev še enih olimpijskih iger. Tokio je prvo azijsko mesto, v katerem so leta 1964 prižgali olimpijski ogenj, potem ko so igre leta 1940, ko so bile prav tako dodeljene japonski prestolnici, odpovedali zaradi vojne. Seul je olimpijske kroge vtisnil v svoj nacionalni ponos 24 let pozneje, nato pa leta 2008 slavil Peking, ki trdi, da po spektaklu v kitajski prestolnici ne bodo nobene igre dovolj zanimive.

A Tokio ima priložnost, da se opraviči za vojne zločine, pa tudi zasenči dosedanje gostitelje. Kitajci so takoj opazili, da Abejev proračun za leto 2020 presega vsoto, ki sta jo imela skupaj na voljo Madrid in Istanbul.

Strokovnjaki so različnih mnenj o vplivu iger na japonsko gospodarstvo. Medtem ko eni trdijo, da bodo prispevale 0,5 odstotka rasti bruto domačega proizvoda, drugi­ opozarjajo, da bodo naložbe v načrtovanem znesku šest milijard dolarjev (ki bodo najbrž večkratno večje) Japonsko pahnile še globlje v dolgove. V Tokiu bodo zgradili 11 novih in obnovili 10 obstoječih športnih objektov, za graditev olimpijske vasi pa porabili celo milijardo dolarjev. Čeprav mestna oblast trdi, da bo to prineslo 30 milijard dobička, previdnejši analitiki opozarjajo, da je odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) samo še ena zelena luč Abejevemu nezadržnemu trošenju, na katerem temelji njegova strategija gospodarske obnove.

Zagotavljanje zdravega okolja

Če je MOK ostala dva kandidata izločil zaradi nezadostne družbene in finančne trdnosti ter bližine Sirije, je Tokio prava izbira. Pa je res tako? Celo nekateri Japonci menijo,­ da je njihova prestolnica daleč od varnega območja že zaradi poškodovane jedrske elektrarne Fukušima. »Nemoralno je pripeljati igre na Japonsko, kjer ne moremo zagotoviti zdravega okolja,« pravi Micuhej Murata, bivši japonski veleposlanik v Švici.

Posamezni kitajski zunanjepolitični strokovnjaki so celo pozivali vodstvo v Pekingu, naj izkoristi krizo­ japonske jedrske elektrarne­ za izboljšanje lastnega statusa v regiji. »Kitajska lahko ubije dve muhi na en mah, če bi preprečila onesnaževanje morja (zaradi japonskega prikrivanja prave količine sevanja) in hkrati okrepila svoj vpliv velike sile,« je predlagal profesor Yu Zhirong iz šanghajskega Centra za proučevanje Japonske.

Kako zelo so si v Pekingu želeli poraz Tokia v Buenos Airesu, se je videlo tudi po tem, da sta Centralna kitajska televizija in agencija Xinhua v soboto objavili, da je bil za gostitelja olimpijskih iger 2020 izbran Istanbul. »Očitno so spremenili pravila glasovanja ...« so se ­izgovarjali Kitajci. Nato so morali izgovoriti besedo, ki si jo želijo slišati iz japonskih ust. »Se opravičujemo!« V Tokiu so v tem trenutku vzklikali: »Arigato! – Hvala!« in namesto v zgodovinsko temo zrli v svetlo ­prihodnost.