Olajšanje po vsej Uniji

Še preden so v Dublinu objavili uradne rezultate ljudskega glasovanja, so najvišji politiki evropskih institucij pohiteli z izrazi zahvale irskim volivcem, ker so v drugem poskusu z visoko podporo naposled ratificirali lizbonsko pogodbo.

Objavljeno
03. oktober 2009 21.28
B. M., B. K., P. Ž.
B. M., B. K., P. Ž.
Po Uniji so se razlegle izjave olajšanja. Še preden so v Dublinu objavili uradne rezultate ljudskega glasovanja, so najvišji politiki evropskih institucij pohiteli z izrazi zahvale irskim volivcem, ker so v drugem poskusu z visoko podporo naposled ratificirali lizbonsko pogodbo.

Bruselj: dober dan za Evropo


»Današnji dan je dober za Evropo,« je v Stockholmu izjavil predsedujoči v evropskem svetu Fredrik Reinfeldt, ki je »trdno prepričan, da bo razširjena Unija z novo pogodbo bolj demokratična, učinkovita in transparentna«. Toda švedski premier, ki si želi, da bi pogodba začela veljati še pred koncem leta, ni prezrl, da postopka na Poljskem in Češkem še nista končana.

»Kot razumem, bo poljski predsednik Lech Kaczynski v kratkem podpisal pravni akt,« je nadaljeval Reinfeldt, toda precej teže bo prepričati češkega državnega poglavarja Vaclava Klausa, ki ga bo prihodnji četrtek poskušala omehčati švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström. Že dan prej se bodo v Bruslju sestali Reinfeldt, češki premier Jan Fischer in predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, da bi proučili, kaj storiti, da bi vplivali na češkega predsednika, ki trdovratno zavrača podpis, čeprav je praški parlament lizbonsko pogodbo že ratificiral.

Predsednik Barroso, ki se je irskemu ljudstvu zahvalil za zaupanje, je v odzivu na še neuradne izide referenduma previdno izrazil upanje, da bo postopek ratifikacije lizbonske pogodbe končan takoj, ko bo mogoče. Proceduro na Češkem, kjer je Klausu naklonjena skupina senatorjev predložila besedilo pogodbe v presojo ustavnemu sodišču, je treba spoštovati, je pristavil Barroso, ki pa je vendarle prepričan, da je le še »vprašanje časa«, kdaj bodo v Pragi potrdili novi temeljni akt Unije.

»Irci so potrdili željo, da ostanejo v srcu Evrope,« je izjavil predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek, kar je po mnenju nekdanjega poljskega premiera »dobra novica za Irsko in za Evropo«.

Dunaj: vse oči uprte v Klausa


Zdaj ko je klonila še Irska in bo za njo lizbonsko pogodbo najverjetneje podpisal tudi poljski predsednik, je češki predsednik Vaclav Klaus zadnje upanje nasprotnikov pogodbe. Klaus nove evropske ustave pravzaprav ne more preprečiti, saj je lizbono že potrdil češki parlament, lahko pa zavlačuje s podpisom vse do tedaj, ko bo boj proti njej prevzel kdo drug. EU-dvomljivi češki konservativci pri tem računajo na britanske kolege - če bodo ti zmagali na spomladanskih volitvah in potem zahtevali referendum, bo lizbonska pogodba morda spet v nevarnosti. Sami pomagajo zavlačevati s ponovno pritožbo na češko ustavno sodišče, tokrat s prošnjo, naj to pregleda kar vso pogodbo.

Najbolj sporne dele pogodbe je sodišče že preverilo in ni našlo nasprotovanj s češko ustavo, zato bo takšna ocena na koncu najverjetneje obveljala tudi za vso pogodbo.

V sosednji Avstriji pa češkemu predsedniku najverjetneje skrivaj prikimava voditelj nacionalističnih svobodnjakov Heinz-Christian Strache, ki se tudi rad bojuje proti preveč centralistični EU in ki na spletni strani svoje stranke celo nastopa v stripu »Modri planet - HC-jev boj za svobodo proti centralni EU« kot junak dobrega v boju proti zlu. Sredinske avstrijske stranke pa bodo vesele, če bo po irskem referendumu to vprašanje končno izgubilo nekaj eksplozivnosti tudi doma, saj je evropsko vprašanje v Avstriji eno tistih, pri katerem točke ponavadi velikopotezno zbirajo nacionalisti.

Berlin: čestitke Irski

Nemška kanclerka Angela Merkel je na praznovanju ob 19. obletnici združitve Nemčije v Saarbrücknu čestitala Ircem in irskemu premieru Brianu Cownu za da na referendumu o lizbonski pogodbi. Po njenem je to pomemben korak na poti do uveljavitve nove pogodbe. Po besedah vodje nemške diplomacije Frank-Walterja Steinmeierja pa je izid pozitivna novica za vso Evropo. Izid referenduma naj bi bil znamenje za končanje ratifikacijskih postopkov na Poljskem in Češkem, ki še edini oklevata. Časnik Handelsblatt je v komentarju v spletni izdaji zapisal, da so prebivalci Irske s finančno krizo dobilo novo zaupanje v EU, saj bi brez evra in evropske povezave lahko zdrseli v katastrofo. Süddeutsche Zeitung pa je ocenil, da je z irskim da lizbona politično uveljavljena, kar pomeni, da Evropa zmore uresničiti reforme. Nemčija je ratifikacijske postopke končala tik pred splošnimi volitvami prejšnjo nedeljo, s čimer je hotela poslati pozitivno znamenje Ircem.

Iz Nedela