Tiskane izdaje
Predloge opozicije je predstavil predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović, ki je dejal, da se strinjajo s predlogom vlade o spremembah ustave glede referenduma sicer pa si želijo da bi enako pravilo, ko gre za glasovanje hrvaških državljanov v tujini, veljalo tudi za parlamentarne in predsedniške volitve.
Sedanja hrvaška ustava je zelo stroga glede referenduma, na katerem se odloča o vstopu Hrvaške v druge državne skupnosti in povezave, kakršen bo tudi predvideni referendum o vstopu Hrvaške v EU. Pozitiven izid referenduma je doslej zagotavljala večina glasov vseh volivcev v državi, ne glede na število volivcev, ki so se udeležili referenduma.
Vlada je v začetku oktobra predlagala, da se na referendumu o vstopu Hrvaške v EU odloča na podlagi večine volivcev, ki volijo na Hrvaškem, pod pogojem, da je na volišča prišla večina vseh volivcev. Volilno pravico imajo namreč tudi hrvaški državljani v tujini, ki so večinoma v BiH in so občutno vplivali na izide dosedanjih parlamentarnih in predsedniških volitev.
Milanović je dejal, da si opozicija prizadeva tudi, da bi preambulo ustave zapisali vse narodnostne manjšine in pojasnil da bi se na ta način izognili določanju avtohtone nacionalne manjšine in tudi dilemi, ki bi se lahko pojavila po vstopu Hrvaške v EU. Hrvaška vlada je predlagala zgolj vrnitev v preambulo ustave Bošnjakov in Slovencev, s katerimi bi avtohtonost priznali za dvanajst manjšin.
Opozicija je še predlagala, da bi pripadnikom narodnostnih manjšin z ustavo zagotovili tudi dodatno volilno pravico, ki ne bi izključevala splošne volilne pravice.
Opozicija nasprotuje tudi vladnem predlogu, da sabor lahko odloča o pošiljanju hrvaških vojakov v mirovne operacije v tujino z navadno večino, namesto dosedanje dvotretjinske večine vseh poslancev. Predlagajo, da bi poleg odločitve sabora tudi predsednik države kot glavni poveljnik hrvaške vojske soodločal o pošiljanju vojakov zunaj hrvaških meja.
Dvotretjinsko večino predlagajo tudi, ko bo sabor odločal o sprejetju državnega proračuna, ter o izbiri ustavnih sodnikov. Predlog, da bodo v ustavi zagotovili, da kazniva dejanja med privatizacijo ne morejo zastarati, saj proces privatizacije nekdanje družbene in sedanje državne lastnine še poteka, želijo razširiti tudi na vojne dobičkarje.
Poslanci so sredi oktobra razpravljali o vladnem predlogu, po razpravi o današnjih predlogih opozicije pa bodo glasovali o obeh predlogih in nato oblikovali skupno delovno skupino, ki naj bi določila končni predlog za spremembo ustave, kar so se dogovorili na srečanju hrvaških koalicijskih in opozicijskih strank.
