Opravičilo vseh vsem odpade

Reka - Hrvaška in BiH sta zavrnili predlog Velike Britanije, da bi s Srbijo in Črno goro 11. julija na spominski slovesnosti ob deseti obletnici pokola v Srebrenici podpisali skupno izjavo v znamenju sprave in opravičila, piše reški dnevnik Novi list, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire. Po besedah neimenovanega diplomatskega vira omenjeni predlog močno spominja na vzajemno opravičilo vseh vsem, vendar sta kraj in čas za takšno dejanje povsem neprimerno izbrana. Kot je dodal vir, gre za osebno zamisel britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa.

Velika Britanija si je prizadevala, da bi države podpisnice Daytonskega sporazuma podpisale skupno izjavo, s katero bi obsodile zločine iz preteklosti in izrazile odločenost za mirno in evropsko prihodnost regije, tako Novi list. Po navedbah časnika je zamisel povzročila razburjenje v vrhu BiH, ki je takoj zavrnil takšno možnost, zatem pa je enako storilo še hrvaško vodstvo.

Hrvaška ne želi biti kakorkoli povezana

Hrvaška je takšen predlog zavrnila iz povsem jasnega razloga; ni namreč imela nobene zveze z zločinom v Srebrenici, še več, akcija "Nevihta" je bila predvsem namenjena osvoboditi Hrvaške, toda tudi potem, ko se je izvedelo, da so srbske sile v BiH ubile 8000 Bošnjakov iz te enklave pod zaščito Združenih narodov, še piše Novi list.

Kot dodaja reški dnevnik, Hrvaška zato ni hotela sodelovati pri nobenem podpisu skupnega akta, ki bi jo na kakršenkoli način v srebreniškem kontekstu povezalo s Srbijo. Predsedniki Hrvaške, BiH in SČG so v ponedeljek na sestanku Igmanske pobude podpisali izjavo, usmerjeno k nadaljevanju normalizacije odnosov, kar je po mnenju hrvaškega državnega vrha dovolj.

BiH je britanski predlog zavrnila še odločneje. Zavrnitev je izzvala že sama misel na podpis kakršnekoli skupne izjave, preden bi bili kaznovani storilci srebreniškega zločina, Srbija pa bi se opravičila na kraju zločina, piše Novi list.

Odkrili še dve množični grobišči

Oblasti BiH so na območju kraja Trnovo na Jahorini odkrili trupla žrtev pokola v Srebrenici na vzhodu države leta 1995. Domnevajo, da so jih ubili pripadniki posebnih srbskih policijskih enot Škorpijoni. Vodja zvezne komisije za pogrešane v BiH Amor Masović je za dnevnik Dnevni avaz dejal, da je v enem od novoodkritih množičnih grobišč od deset do 15 trupel, o drugem grobišču pa ni povedal ničesar.

Prvo množično grobišče je v kraju Godinjske Bare, kjer je leta 1995 nastal videoposnetek, na katerem pripadniki Škorpijonov ustrelijo šest prebivalcev Srebrenice. Tega so 1. junija prikazali pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Več pripadnikov Škorpijonov so šele po objavi tega posnetka aretirali v Srbiji, obtožnico proti njim pa naj bi srbski pravosodni organi po pričakovanjih vložili julija.

Kongres sprejel resolucijo

Predstavniški dom parlamenta kongresa ZDA je pred deseto obletnico pokola v Srebrenici sprejel resolucijo, ki zahteva, da se odgovorne za poboje privede pred roko pravice. Hkrati se zavzemajo tudi, da politiko agresije in etničnega čiščenja, ki so ga ob podpori takratnih jugoslovanskih oblasti izvedle srbske enote v BiH, definirajo kot genocid, in to v skladu z 2. členom Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocidnih dejanj.

Kot je poročal radio Glas Amerike, je resolucija skoraj identična tisti, ki jo je pred tednom dni sprejel ameriški senat. Z resolucijo želi predstavniški dom izkazati čast stotinam nedolžnih srebreniških žrtev, ki so bile ubite med vojno v BiH.