Tiskane izdaje
Kot mlad učitelj si je sin nekdanjega kanadskega premiera Pierra Trudeauja na karnevalskih zabavah rad počrnil obraz v slogu temnopoltega Aladina, kar pravzaprav ne bi smelo vzbujati toliko ogorčenja vsaj pri tistih, ki so se kot otroci (ali pozneje) maskirali v Indijance, ciganke ali morda celo Afričane. Toda mladi premier velja za progresivca, ki spoštuje različnost, in odkritje takšne politične nekorektnosti mu je odvzelo velik del magije, s katero je leta 2015 začaral privržence doma in marsikje po svetu.
Ker ni rasist, v počrnitvi obraza ni videl nič slabega, se je opravičeval Trudeau, poleg tega naj bi bil »vedno bolj razposajen«. A nekateri njegovi znanci menijo, da je v resnici bolj introvertirana osebnost od tiste, ki jo kaže v javnosti, zato naj bi vsaj na karnevalih z veseljem popustil zavore. Toda v politiki je vsako pretvarjanje greh in njegov konservativni nasprotnik Andrew Scheer ga je že označil za dvoličneža. »Ne more se niti spomniti, kolikokrat si je počrnil obraz, saj vedno nosi masko!« Pred volitvami je bila njegova konservativna stranka v javnomnenjskih raziskavah bolj ali manj izenačena s Trudeaujevo liberalno.
Politične zanke
Dosedanji premier je padel tudi v vrsto političnih zank. Prejšnja tožilka Jody Wilson-Raybould mu je očitala vmešavanje v preiskavo montrealske inženirske družbe SNC Lavalin, ki so jo osumili jemanja visokih podkupnin od libijskega režima v času Moamerja Gadafija. Če bi jo obsodili, bi za dolgo izgubila pravico do tekmovanja za vladne posle, in Trudeau se je zagovarjal, da je hotel le reševati delovna mesta. Kanada v zadnjem času zaznava solidno gospodarsko rast in tudi zaposlovanje narašča, a zaradi naraščajočih stroškov zaskrbljena javnost tega še ne čuti dovolj.
Priljubljenost premiera Trudeauja so prizadeli številni škandali. FOTO: Reuters
Če bi Trudeau zmagal na današnjih volitvah, bi morda zmogel sestaviti le manjšinsko vlado ali potreboval koalicijsko partnerico. Poleg konservativne stranke na volitvah nastopajo zeleni Elizabeth May in Nova demokratska stranka Jagmeeta Singha, prvega nebelopoltega voditelja zvezne politične stranke. Tudi v prenovljenem quebeškem Bloc Québécois in kanadski ljudski stranki upajo, da jim bo uspelo priti v parlament. Zlasti quebeška stranka in zeleni so v tednih pred volitvami pridobivali priljubljenost, medtem ko radikalni zagovorniki varstva okolja napadajo Trudeaujevo zapuščino. Jezi jih podaljšanje naftovoda Trans Mountain, ki vodi tudi prek ozemelj prvotnih prebivalcev Kanade.
Premier je poskrbel za številne levičarske programe, kot je legalizacija marihuane, sprejem več beguncev, davek na ogljični odtis in višji otroški dodatek, hkrati je zagovarjal sredinsko gospodarsko politiko. Sporno podaljšanje naftovoda Trans Mountain naj bi potrojilo količino v njem pretočene nafte ter tako pomagalo zagotoviti energetsko varnost, Trudeau je tudi končal trgovinska pogajanja z Evropsko unijo, pacifiškimi državami in ZDA ter Mehiko, ki čaka na ratifikacijo ameriškega kongresa. S tem morda ni naredil takšnega vtisa na volivce kot leta 2015, saj so mu številni zamerili tudi odstavitev prve državne tožilke iz prvotnih ljudstev.
Justin Trudeau si je v štirih letih nakopal vrsto škandalov. Leta 2016 je z družino dopustoval na zasebnem bahamskem otoku Age Kana, potem ko je njegova vlada ustanovi voditelja muslimanskih izmaelitov podelila finančno pomoč. Lanski obisk v Indiji se je sprevrgel v polom zaradi premierovega oblačenja v indijsko nošo, na sprejem so povabili tudi sikhovskega skrajneža, ki je poskusil ubiti indijskega politika. Trudeauju se niso posrečile niti spremembe volilnega sistema, ki jih je obljubljal, in zdaj razočaran ugotavlja, da je v štirih letih na oblasti naredil vse za združevanje Kanadčanov, pa so bolj razdeljeni kot leta 2015.
Še bolj kot desnica je razdeljena levica, kar Trudeauju ne koristi. Premier se tudi boji, da bodo doma razočarani mladi volivci. Liberalci v škripcih so se v predvolilni kampanji zatekli k opozorilom, kaj vse od njihovih levih programov bo izgubljenega, če bodo zmagali konservativci. Ti nasprotujejo davku na ogljični odtis, zanima jih uravnoteženje proračuna, njihovi politični nasprotniki pa namigujejo volivcem, da bi rada konservativna vlada omejila pravico do splava. Andrew Scheer je to zanikal, a se je v javnosti pojavil videoposnetek iz leta 2005, v katerem konservativni voditelj izraža nasprotovanje istospolnim porokam. Ali bo takšna taktika pomagala, bo odločeno danes.
