Oster odziv Italije na Mesićeve kritike Napolitana

Rim/Zagreb/Bruselj - Evropska komisija je danes v Bruslju potrdila, da je seznanjena z aktualnimi hrvaško-italijanskimi odnosi in zapleti po odzivih hrvaškega predsednika Stipeta Mesića na besede svojega italijanskega kolega Giorgia Napolitana o fojbah. "Za zgodovino nismo pristojni in zadeve ne komentiramo," je jasna komisija.

Tiskovni predstavnik Bruslja Pietro Petrucci je dodal še, da so odnosi med Italijo in Hrvaško "v splošnem dobri in prijateljski". Komisija upa, da bi lahko državi nedavni primer, ki je razburkal čustva, v tem duhu tudi rešili.

Oster odziv Italije

Iz Italije prihajajo ostre kritike izjav hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, v katerem je kritiziral besede svojega italijanskega kolega Giorgia Napolitana o fojbah. Italijanski premier Romano Prodi je stopil v stik s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem in mu izrazil ogorčenje zaradi Mesićevih izjav. Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema pa je Mesićeve izjave ocenil kot "popolnoma neutemeljene".

Prodi je danes med obiskom v Kalkuti v Indiji Mesićev odziv na sobotni govor Napolitana označil za "nizek udarec". Mesićeve izjave je Prodi ocenil kot "popolnoma neupravičene", posebej zato, ker " prihajajo po obdobju velikega sodelovanja med Italijo in Hrvašk o". Ocenil je še, da se je osebno zavzemal za vstop Hrvaške v EU, zato je še toliko bolj presenečen, da "besede hrvaškega predsednika ne odgovarjajo duhu hrvaškega naroda".

Tiskovni predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček je nato pojasnil, da je hrvaška vlada italijanski "v redni komunikaciji premierov Hrvaške in Italije" predlagala, da bi obnovili delo skupne hrvaško-italijanske zgodovinske komisije, ki bi raziskovala zločine pred, med in po drugi svetovni vojni.

D'Alema: Resnica je temelj vsake sprave

Napolitano je v soboto na dan spomina na žrtve fojbe posmrtno odlikoval fašističnega upravitelja Zadra Vicenca Serretnina, med ostalim pa je govoril o " slovanskem sovraštvu in prizadevanjih za aneksijo". Mesić je ponedeljkovem odzivu govor ocenil kot vpletanje v aktualne hrvaško-italijanske odnose in ne samo v zgodovinska dejstva. Zapisal je še, da v besedah italijanskih voditeljev "ni možno spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma".

Italijanski zunanji minister D'Alema je v ponedeljek v Bruslju izjavil, da ga Mesićeva izjava "preseneča in žalosti", ob tem pa je napovedal uradno sporočilo italijanskega ministrstva za zunanje zadeve ter posvet s Prodijem in predsednikom Napolitanom.

D'Alema je še dodal, da so Napolitanove besede šle v "smeri priznanja zgodovinske resnice o nedolžnih italijanskih žrtvah, ki so se zgodile v tragičnem času po drugi svetovni vojni", ter da je "takšna resnica temelj vsake sprave". " Demokratična Italija je večkrat priznala fašistična grozodejstva na Balkanu in obsodila fašistično okupacijo bivše Jugoslavije," je dejal D'Alema in dodal, da bi moral "hrvaški predsednik vedeti, da se je veliko ljudi borilo z ramo ob rami z jugoslovanskimi partizani proti nacifašistični okupaciji".

Italijansko zunanje ministrstvo je tako povabilo hrvaškega veleposlanika v Rimu Tomislava Vidoševića na pogovor. D'Alema pa je odpovedal za sredo napovedan obisk državnega podtajnika Vittoria Craxija na Hrvaškem.

Hrvaška ministrica: Zgodovino zgodovinarjem

Italija in Hrvaška naj se osredotočita na reševanje odprtih vprašanj, zgodovino pa naj prepustita zgodovinarjem, je včeraj v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije poudarila hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović. Gre za žrtve totalitarističnih režimov iz 20. stoletja, sedaj pa se je treba osredotočiti na prihodnost odnosov med Hrvaško in Italijo, je pozvala ministrica.

Ministrica je tudi spomnila, da se je na potezo italijanskega predsednika včeraj odzval tudi hrvaški predsednik Mesić, ki je izrazil "neprijetno"presenečenje zaradi" vsebine in tona" njegovih izjav.

"Takšne izjave, v katerih ni možno spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma, je vsekakor težko uskladiti z deklarirano željo po izboljšanju dvostranskih odnosov dveh držav," je zapisano na spletni strani www.predsjednik.hr.

Mesić predlagal preštevanje žrtev fojb

Mesić je danes predlagal oblikovanje mešane ekipe sodnomedicinskih izvedencev, ki bi ugotovili točno število italijanskih žrtev fojb po drugi svetovni vojni. S tem bi se Hrvaška in Italija rešili bremen iz preteklosti, je menil Mesić.

Odnosi Hrvaške z Italijo so sicer dobri, je poudaril hrvaški predsednik v pojasnilu izjav, ki jih je v ponedeljek namenil italijanskemu političnemu vrhu. Dobro pa bi bilo, da državi potegneta črto pod drugo svetovno vojno, je menil Mesić, zato predlaga preštevanje žrtev fojb. Kot je povedal, je predlog posredoval tudi hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, ki se je z njim strinjal, Zagreb pa bo predlog poslal tudi v Rim.

Mesić je obenem znova zagotovil, da kljub temu, da je bil del povojnih dogodkov reakcija na fašistične zločine, ne želi zanikati povojnih zločinov, ki jih je zagrešila hrvaška stran. "Vedno sem trdil, da so se med drugo svetovno vojno zločini dogajali tudi na naši strani. Nobenega zločina ne opravičujem," je poudaril.

Mesič je sicer v ponedeljek izrazil neprijetno presenečenje nad sobotnimi izjavami italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki je v soboto na Dan spomina na fojbe posmrtno odlikoval fašističnega upravitelja Zadra Vicenca Serretnina. Napolitano je med drugim govoril o "slovanskem sovraštvu in prizadevanjih za aneksijo", kar je Mesić ocenil kot vpletanje v aktualne hrvaško-italijanske odnose in ne samo v zgodovinska dejstva. "Takšne izjave, v katerih ni možno spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma, je vsekakor težko uskladiti z deklarirano željo po izboljšanju dvostranskih odnosov dveh držav," je menil hrvaški predsednik.