Tiskane izdaje
Bogota - Francosko-kolumbijska političarka Ingrid Betancourt, ki jo je kolumbijska vojska v sredo skupaj s še 14 talci po več kot šestih letih rešila iz rok levičarske kolumbijske gverilske skupine Farc, se je danes že srečala s svojo družino. Osvobojena političarka zaenkrat še ne ve, ali se bo vrnila v kolumbijsko politiko.
Otroka osvobojene Betancourtove - Melanie in Lorenzo Delloye -, njena sestra Astrid in nekdanji mož Fabrice Delloye so skupaj s francoskim zunanjim ministrom Bernardom Kouchnerjem iz Francije odleteli v Bogoto, kjer jih je pričakala Betancourtova.
Prvo srečanje po dolgem času je minilo v solzah. "Nirvana, raj - to mora biti zelo podobno mojim občutkom v tem trenutku," je novinarjem povedala Betancourtova. "Tako sta drugačna in tako podobna hkrati," je političarka povedala o otrocih.
Francosko-kolumbijska političarka se je prvo noč na prostosti sicer več ur pogovarjala s svojim možem Juanom Carlosom Lecomptejem."Zelo je bistra in dobro razpoložena. Enostavno nisva mogla spati," je pojasnil Lecompte. "Prosila me je za uro, ki sem jo hranil od njene ugrabitve leta 2002, in za pomaranče za zajtrk," je še dodal. Betancourtova in Lecompte imata v Bogoti svoje stanovanje s slikovitim pogledom na milijonsko prestolnico.
46-letna Betancourtova je že napovedala, da želi še danes odpotovati v Pariz, kjer bi se francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju in francoskemu ljudstvu rada zahvalila za dolgoleten trud za njeno izpustitev.
Betancourtova je medtem že pozvala upornike, naj izpustijo več ujetnikov, upa pa tudi, da bo lahko pomagala pri spravi v Kolumbiji. Kot je še pojasnila, je prezgodaj govoriti o tem, ali bo spet delovala v kolumbijski politiki. O svojih načrtih se želi namreč najprej pogovoriti z družino.
Francosko-kolumbijska političarka Ingrid Betancourt, ki jo je kolumbijska vojska v sredo skupaj s še 14 talci po več kot šestih letih rešila iz rok levičarske kolumbijske gverilske skupine Farc, se je danes že srečala s svojo družino. Osvobojena političarka zaenkrat še ne ve, ali se bo vrnila v kolumbijsko politiko.
Osvoboditev s pomočjo ukane
Kolumbijska vojska je 15 talcev, med njimi tudi tri Američane, osvobodila s pomočjo ukane. Vojaki so se izdajali za posadko civilnega helikopterja, s katerim so uporniki želeli prepeljati talce. V zraku so nato razkrili, da so člani oboroženih sil, je v pogovoru za radio kolumbijske vojske opisala Betancourtova.
Uribe je v sredo zvečer primerjal osvoboditev talcev z "največjimi epskimi pesnitvami". "To operacijo, ki se je odvila v luči svetega duha in bila pod zaščito našega Gospoda in device Marije, bi lahko primerjali z največjimi epskimi pesnitvami v zgodovini človeštva," je po srečanju s kolumbijskimi škofi povedal Uribe. Poudaril je tudi, da pri operaciji ni bila prelita niti kapljica krvi in izstreljena niti ena krogla, ravnal pa je z vso potrebno previdnostjo.
Ob tem je kolumbijski predsednik tudi pozval gverilsko skupino Farc k sklenitvi miru in izpustitvi vseh talcev. "Družinam, katerih svojci so še vedno v ujetništvu, se obvezujemo, da ne bomo pozabili na njih, dokler jih ne osvobodimo," je obljubil Uribe. Po nekaterih virih je v rokah levičarskih upornikov še med 350 in 700 talcev.
Medtem so tudi trije Američani, ki so bili med talci, z letalom že prispeli v San Antonio v ameriški zvezni državi Teksas. Uporniki so tri moške zajeli leta 2003, ko je njihovo letalo strmoglavilo med odpravo proti drogam, ki jo je odredilo ameriško obrambno ministrstvo.
Kolumbijski obrambni minister Juan Manuel Santos je včeraj na novinarski konferenci v Bogoti sporočil, da je vojska rešila Betancourtovo, tri Američane in 11 drugih talcev. V včerajšnji operaciji na vzhodu Kolumbije po ministrovih besedah ni bil nihče ranjen.
Betancourtovo so pripadniki levičarske kolumbijske gverilske skupine Farc zadrževali v ujetništvo več kot šest let. Američane so ugrabili leta 2003, 11 izpuščenih talcev pa je kolumbijskih vojakov in policistov.
Za izpustitev Betancourtove je na desettisoče ljudi več let protestiralo po vsem svetu. Nazadnje si je za njeno izpustitev prizadeval tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
