Pahor v OZN: »Prihodnost so Združene države Evrope«

New York – Slovenski predsednik Borut Pahor je sinoči v ZN opozoril, da razdeljenost varnostnega sveta v primeru Sirije kaže, da sta za učinkovito delovanje potrebna­ reforma in premislek o uporabi­ veta pri varovanju človekovih pravic. Nekaj ur prej je študentom univerze Columbia pojasnjeval svojo vizijo starega kontinenta kot Združenih držav Evrope.

Svet zdaj bolj kot kdaj prej potrebuje močnejšo vlogo Združenih narodov (ZN) v mednarodni politiki, je poudaril slovenski predsednik. Čeprav ima organizacija za sabo precej uspehov, »moramo priznati tudi nekaj razočaranj, jalovih zastojev in polomij«, je dejal. Opozoril je, da smo priča prenosu moči s starih središč na nova, kar je v zgodovini človeštva ponavadi prinašalo globalne spopade, ZN pa so nastali, da te preprečijo.

»Našo vest so pretresli genocidi v Ruandi, Srebrenici, Darfurju, zaobljubili smo se, da se to ne sme ponoviti, a nam je znova spodletelo. Pred našimi očmi se v Siriji odvija nova tragedija,« je Pahor spomnil na nezmožnost mednarodne organizacije za oblikovanje politične rešitve. Poročilo inšpektorjev ZN je bilo »jasno, verodostojno in nepristransko«, je prepričan slovenski predsednik, zdaj pa mora varnostni svet izpolniti svojo odgovornost in z ustreznimi ukrepi zagotoviti politično rešitev za mir in stabilnost regije.

Po njegovih besedah morajo naj­vplivnejše članice prek varnostnega sveta uresničiti osnovno nalogo tega telesa, ohranjati mednarodni mir in varnost. »V zadnjih letih smo bili priča preveč delitvam v varnostnem svetu, ki so prizadele njegovo zmožnost pravočasnega odzivanja,« je prepričan Pahor. Zato je poudaril nujo po hitrejši reformi njegovega delovanja, stalne članice pa bi »morale premisliti o tem, da bi se vzdržale pravice do veta v primerih genocida, zločinov proti človeštvu in resnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava«.

Podobno kot pred njim ameriški predsednik Barack Obama je menil, da suverenost držav njenim voditeljem ne daje »licence za pobijanje«, mednarodna skupnost pa se mora v takih primerih odzvati. »Posledice nedelovanja so mnogo hujše od tveganj pravočasne preprečitve in odziva,« je prepričan Pahor, ki je ob tem spomnil na proces Brdo, s katerim si želita pobudnici Slovenija in Hrvaška okrepiti sodelovanje in zaupanje držav ­Zahodnega Balkana.

Mednarodno skupnost je spomnil, da se je Evropa v preteklem stoletju soočala z najtemnejšimi poglavji svoje zgodovine, sedanja gospodarska kriza pa pretresa temelje, na katerih je zgrajena – spravo, demokracijo in človekove pravice –, ter poudaril, da je treba Evropsko unijo okrepiti, pri čemer je pozval k sklicu zbora za prihodnost Evrope, na katerem bi so­očili različne poglede in določili prihodnjo pot starega kontinenta.

Med strahom in upanjem

O njej je govoril tudi na predavanju študentom slovite newyorške univerze Columbia v okviru foruma svetovnih voditeljev. V spominski knjižnici Low je nekaj deset zbranim dejal, da je »med redkimi voditelji, ki javno tako jasno povedo, da podpirajo skupno evropsko državo, z enim parlamentom, eno vlado, eno centralno banko in eno fiskalno politiko«. Pri tem je poudaril, da moramo spoštovati tradicije in kulturne razlike ter najti »pravo ravnotežje med skupnimi institucijami federalne države ter suverenimi državami, da bodo te ohranile privilegij biti drugačen«.

Po njegovem bo prava priložnost za pot do Združenih držav Evrope po evropskih volitvah 2014 in oblikovanju nove komisije. Pri tem je nekoliko enigmatično dejal, da je to ključno za uspešnost EU v globalnem svetu, a hkrati ne sme krčiti pravic posamezne države. »Sicer se lahko zgodi, da bodo ljudje na referendumu spet zavrnili evropsko ustavo, kar se je enkrat že zgodilo,« je spomnil in poudaril, da se za federalno Evropo ne smejo odločiti politiki, pač pa morajo o prenosu več odločanja v Bruselj na referendumih glasovati državljani, tudi v Sloveniji.

Obstaja nevarnost, da bodo nekatere države ostale izven takšnega evropskega projekta, ker ne bodo dovolj gospodarsko uspešne, zato »bom naredil vse za stabilizacijo krhkega gospodarstva v Sloveniji«. Študente je presenetil odkriti ton njegovega predavanja in zasuli so ga z zahtevnimi vprašanji, od tega, kako Slovenija po izkušnji razpada Jugoslavije želi v novo federacijo, do tega, da bi samostojna fiskalna politika marsikateri članici območja evra močno olajšala okrevanje po krizi.

Slovenski predsednik je dejal, da nima odgovorov na vse dileme in da gre predvsem za vizijo, ki jo bo treba napolniti z vsebino. So pa po njegovem Združene države Evrope nujne za prihodnjo varnost in stabilnost kontinenta. Ni si upal napovedati, kakšna bi bila morebitna odločitev ljudi na referendumu, je pa dejal, da »če bomo glasovali proti, bo to iz strahu, če bomo glasovali za, je to zaradi upanja«.