Tiskane izdaje
Bruselj – Pred vrhom EU čez dva tedna se razkriva čedalje več podrobnosti preurejanja območja evra, ki ga snuje skupina pod vodstvom predsednika evropskega sveta Hermana Van Rompuya.
Na vrhu bo na mizi razprava o Rompuyevih predlogih, končno obliko pa naj bi njegova vizija dobila šele decembra. Po informacijah, ki so doslej ušle izza zaprtih vrat, naj bi Bruselj dobil veliko večjo vlogo pri odločanju o proračunih in še zlasti o reformah. Doslej je evropska komisija sicer redno objavljala priporočila članicam, a v njihovih prestolnicah bruseljskim nasvetom niso pripisovali velike teže. Navsezadnje priporočila niso bila obvezujoča in vlade so raje odlašale z bolečimi koraki, kakršen je podaljševanje delovne dobe.
Če bi se uresničile Rompuyeve zamisli – o njih bodo v prihodnjih tednih potekale žgoče razprave –, bi članice z EU sklenile posebne individualne pogodbe. Z njimi bi se, denimo, zavezale k reformi trga dela, ki je v bruseljskih očeh obravnavana kot glavna spodbuda gospodarski rasti in zaposlovanju. Tako kot so bile k reformam prisiljene države, ki so evropske partnerje zaprosile za pomoč, bi v prihodnje domače naloge po logiki razvpite trojke odrejal Bruselj. Negotovo je, kako prepričljiv bi bil lahko bruseljski pritisk na, denimo, Francijo, ki je pri reformah že tako »zaspala«.
Posebno kočljivo je, da bo uresničevanje bruseljskih ciljev pomenilo skoraj neposredno vpletanje ne samo v notranjepolitično agendo držav, ampak tudi v njihove proračune, ki še veljajo za nekakšno nedotakljivo svetinjo suverenosti. Nemčija kot pogoj za solidarnost sicer vedno izpostavlja večji nadzor nad javnimi financami držav. Po drugi strani bi te po enakem načelu lahko imele na razpolago denar, s katerim bi blažile posledice reform in recesije. Z njim bi lažje dosegle, da bi bili boleči koraki bolj socialno sprejemljivi.
Zato Rompuy predlaga razmislek o posebnem proračunu za območje evra. Kolikšen bi bil in kako bi ga
Cilj Rompuyeve skupine je oblikovanje predlogov za pravo ekonomsko in denarno unijo.
