Pakt za evropsko centralizacijo

Pakt bi zavezoval članice območja evra k bolečim reformam, pri katerih so se doslej obotavljale.

Objavljeno
04. oktober 2012 22.48
reu/EUROZONE-ECB/GERMANY
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Pred vrhom EU čez dva tedna se razkriva­ čedalje­ več podrobnosti preurejanja­ območja evra, ki ga snuje­ skupina pod vodstvom predsednika­ evropskega sveta Hermana Van Rompuya.

Na vrhu bo na mizi razprava o Rompuyevih predlogih, končno obliko pa naj bi njegova vizija dobila šele decembra. Po informacijah, ki so doslej ušle izza zaprtih vrat, naj bi Bruselj dobil veliko večjo vlogo pri odločanju o proračunih in še zlasti o reformah. Doslej je evropska komisija sicer redno objavljala priporočila članicam, a v njihovih prestolnicah bruseljskim nasvetom niso pripisovali velike teže. Navsezadnje priporočila niso bila obvezujoča in vlade so raje odlašale z bolečimi koraki, kakršen je podaljševanje ­delovne dobe.

Če bi se uresničile Rompuyeve zamisli – o njih bodo v prihodnjih tednih potekale žgoče razprave –, bi članice z EU sklenile posebne individualne pogodbe. Z njimi bi se, denimo, zavezale k reformi trga dela, ki je v bruseljskih očeh obravnavana kot glavna spodbuda gospodarski rasti in zaposlovanju. Tako kot so bile k reformam prisiljene države, ki so evropske partnerje zaprosile za pomoč, bi v prihodnje domače naloge po logiki razvpite trojke odrejal Bruselj. Negotovo je, kako prepričljiv bi bil lahko bruseljski pritisk na, denimo, Francijo, ki je pri reformah že tako »zaspala«.

Posebno kočljivo je, da bo uresničevanje bruseljskih ciljev pomenilo skoraj neposredno vpletanje ne samo v notranjepolitično agendo držav, ampak tudi v njihove proračune, ki še veljajo za nekakšno nedotakljivo svetinjo suverenosti. Nemčija kot pogoj za solidarnost sicer vedno izpostavlja večji nadzor nad javnimi financami držav. Po drugi strani bi te po enakem načelu lahko imele na razpolago denar, s katerim bi blažile posledice reform in recesije. Z njim bi lažje dosegle, da bi bili boleči koraki bolj socialno sprejemljivi.

Zato Rompuy predlaga razmislek o posebnem proračunu za območje evra. Kolikšen bi bil in kako bi ga (v času varčevalne ihte na vseh ravneh) napolnili, ni znano. Po eni od zamisli bi z njim lahko financirali pomoč za brezposelne v kriznih državah.

Pogoj za izplačilo bi bilo izpolnjevanje reform in drugih nalog, ki bi jih narekoval Bruselj. Po drugi strani so se v predlogih ognili razmišljanju o uvedbi skupne odgovornosti za dolgove, kakršna izhaja iz uvedbe evrskih obveznic, ki so predvsem v sredozemskih članicah obravnavane kot čarobna paličica.

Cilj Rompuyeve skupine je oblikovanje predlogov za pravo ekonomsko in denarno unijo.

To bi dosegli z oblikovanjem bančne unije, skupnim proračunskim nadzorom, povezovanjem gospodarskih politik in zagotavljanjem bolj trdne demokratične podlage. Po nekajmesečnih razpravah je vsaj nekoliko bolj jasno, kakšne bi utegnile biti smeri razvoja EU. Ko bodo v Rompuyevi skupini končali delo, bodo hitrost poglabljanja povezave in centralizacije moči v Bruslju vendarle narekovali voditelji članic. Škarje in platno bosta v njihovih rokah.