Tiskane izdaje
Merklova, ki vlado vodi že četrti mandat zapored, je v svojem nagovoru največ pozornosti namenila pomenu demokracije, človekovih pravic in solidarnosti. »Pred nami so izjemno težki izzivi, zato potrebujemo preseganje kulturnih razlik in sodelovanje,« je dejala in poudarila, da so se generacije Evropejcev borile za te svoboščine. »Petintrideset let sem živela v nesvobodnem svetu. Zame je bila omejitev temeljnih pravic v boju s pandemijo osebno izjemno težka odločitev,« je izpostavila. »Evropska demokracija živi na podlagi odprte razprave. Kjer je kritika opozicije nezaželena, to ni demokracija.«
Merklova za zaprtimi vrati pozivi k realizmu
Kanclerka Merklova se je po nastopu v evropskem parlamentu za zaprtimi vrati sestala s poslansko skupino evropske ljudske stranke. Po navedbah udeležencev je povedala, da bo skrajno težko doseči dogovor o načrtu za okrevanje. »Nihče od kritikov ne bo nenadoma čez noč soglašal s svežnjem 500 plus 250 milijard evrov samo zato, ker Evropa to pričakuje,« je povedala.
V njenih očeh bi morali biti realistični, saj Nemčija ne more spraviti sveta s tira. Mora pa pripeljati skupaj nezdružljiva stališča. Opozorila je tudi, da bo jeseni breme večje, saj bo več brezposelnosti, države bi se lahko igrale druga proti drugi.
Poljubna delitev denarja bi sicer bila napačna, a pri pogojevanju pomoči (denimo z reformami) bi po njenem morali biti pazljivi. Tudi Nemčija je za spodbujanje konjunkture znižala davke, zato takšni ukrepi tudi drugod ne bi smeli biti tabu. Opozorila je, da bodo vprašanja pravne države v Evropi ostale tudi po sprejetju proračuna in načrta za okrevanje.
Po njenem bi se morali zmeraj bojevati proti lažnim novicam. »Treba je reči, da ta ali ta laže,« je ocenila. Morali bi tudi paziti na jezik in ne uporabljati zastrupljenih pojmov, kot sta lažnivi tisk ali državna televizija. P. Ž.
Nacionalizmi niso rešitev
Nemčija si je kot eno ključnih prednostnih nalog predsedovanja zadala povečanje solidarnosti v Evropi, zaradi česar sta skupaj s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom predstavila več sto milijard evrov težak sklad za okrevanje po krizi, ki predvideva nepovratna sredstva za najbolj prizadete regije. »Nemčija je pripravljena biti solidarna, tako kot, sem prepričana, tudi mnogi drugi,« je pozvala poslance in hkrati opozorila: »Ne smemo biti naivni. V mnogih članicah čakajo ljudje, ki želijo EU oslabiti. Vračanje k nacionalizmu nas bo naredilo šibkejše. Zato moramo pomagati še posebej tistim regijam, ki so bile v krizi najbolj prizadete.« Izrazila je upanje, da bodo kompromis o skladu za okrevanje našli še med poletjem, saj da mora Evropa iz krize izplavati dolgoročno močnejša.
Merklova se je v govoru dotaknila tudi nujnega razogljičenja Evrope do leta 2050 ter digitalizacije, ki kot pravi, pri mnogih sproža strah pred hitrimi spremembami. A kot je sporočila, digitalizacija ne pomeni črtanja delovnih mest, temveč digitalno suverenost Evrope in varno in zaupanja vredno digitalno infrastrukturo ter obrambo pred napadi z dezinformacijami in kibernetskimi napadi. »Z lažmi in dezinformacijami ter sovraštvom se pandemije ne bo dalo premagati«, je resnost problema z aktualnimi razmerami orisala kanclerka. Demokracija potrebuje resnico in transparentnost, je še dejala. Zaključila je z idejo bratstva, ki je povezana tudi s himno Unije in katere avtor Ludvig van Beethoven bi prav letos decembra praznoval svoj 250 rojstni dan.
Velika senca Merklove
V nemško predsedovanje svetu EU sicer mnogi polagajo velika pričakovanja, tako v Nemčiji kot drugod po Evropi. Ali bo Merklovi preboj uspel, je težko napovedati. Vsekakor se ji je med epidemijo kronavirusa priljubljenost v javnosti močno povečala. Po javnomnenjskih raziskavah v zadnjih nekaj mesecih sodi med z naskokom najbolj priljubljene politike v Nemčiji, z napovedanim skladom za okrevanje pa se ji je priljubljenost povečala tudi na jugu Evrope, kjer je bila še iz finančne krize zelo slabo zapisana.
Izjemen skok priljubljenosti je svojevrstne težave povzročil njeni stranki CDU, ki mora po napovedanem odstopu predsednice Annegret Kramp-Karrenbauer znova iskati naslednika. Za položaj se potegujejo Friedrich Merz, Armin Laschet, Norbert Röttgen pa tudi Jens Spahn, ki je sprva podprl Lascheta. Za vse bo prvi izziv, kako izstopiti iz velike sence Merklove, ki ji veter v jadra piha tudi z evropskega političnega parketa, kjer se skuša v zgodovino zapisati kot rešiteljica evropskega projekta.
