Papandreu je 
pisal Pahorju

Papandreu naj bi pojasnjeval cilj svoje namere.

Objavljeno
03. november 2011 18.59
Posodobljeno
04. november 2011 06.00
Jadran Vatovec
Jadran Vatovec

LJUBLJANA, ATENE – Predsednik grške vlade in grške socialistične stranke Jeorjos Papandreu je svojemu prijatelju, našemu premierju Borutu Pahorju, poslal pismo, v katerem mu je poskušal podrobneje pojasniti ozadje oziroma smoter namere, da (v Grčiji) razpišejo referendum o ukrepih za rešitev grške dolžniške krize. No, Pahor je o takem referendumiziranju kljub temu že dejal, da je odločitev grških oblasti sicer njihova povsem suverena pravica, vendar pa to (po uspešnem sestanku voditeljev vlad in držav v evrskem območju konec prejšnjega tedna) znova močno poglablja nepredvidljivost uspešnosti reševanja dolžniške krize v vsem evroobmočju.

»Kot predsednik vlade sem pred domačo javnostjo in na sestankih voditeljev vlad in držav območja EU vedno zastopal načelo solidarnosti in medsebojne pomoči pri reševanju dolžniške krize in koordinaciji politik za hitrejše oživljanje gospodarstva. Ta odločitev grških oblasti gotovo ne bo pripomogla h krepitvi zaupanja finančnih trgov v načrte za rešitev finančne in institucionalne krize EU in evroobmočja. Odločitev grških oblasti me je presenetila kot dogodek, ne pa tudi kot proces. S to odločitvijo postaja (ta proces) zapletenejši, vendar pa imata evroobmočje in EU še vedno dovolj moči in odločnega političnega voditeljstva, da se izvlečeta iz največje krize z okrepljeno povezanostjo.«

Bomo videli, ali ima odločno politično voditeljstvo EU res še toliko moči ter česa vse je oziroma ni sposobno. Le upamo lahko, da njegove domnevne odločnosti ne bomo Slovenci in vsi drugi državljani EU še bolj boleče občutili, kot smo jo doslej.

Vrednostni papirji v rdečih številkah

O nečem smo se namreč že lahko prepričali: že sama napoved grškega premierja Papandreuja, da bodo najbrž razpisali referendum o dogovoru za celovito reševanje evra, je močno stresla finančne trge, borze po vsej Evropi so štiri dni zapored dosegale globoke zdrse, upadel pa je tudi tečaj evra (pod 1,37 dolarja). Ko pa je grška vlada še uradno podprla razpis referenduma, se je kalvarija borz na stari celini še stopnjevala: te so svoje trgovanje z vrednostnimi papirji tudi včeraj začele v bleščavo rdečih številkah. Nadvse pomenljivi so z razlogom tudi vsi odzivi večine evropskih politikov: izid referenduma, opozarjajo, bo konec koncev (med drugim) odločil, ali bo Grčija sploh lahko še ostala v evrskem območju ali ne. Pa ne samo to: dokler ne bo jasno, kakšna bo referendumska odločitev, Grčija ne bo prejela zadnje tranše že lani dogovorjenega posojila, to je osmih milijard evrov, ki jih nujno potrebuje.