Tiskane izdaje
Atene − Grški premier Jorgos Papandreu se je danes sestal s predsednikom Karolosom Papuliasom, s katerim sta se pogovarjala o oblikovanju vlade širokega konsenza, ki bi Grčijo popeljala iz gospodarske krize. Grški ministrski predsednik je po srečanju povedal, da se bodo pogajanja z ostalimi strankami začela zelo kmalu, čeprav pa glavna opozicijska stranka Nova demokracija njegovo zamisel zavrača in poziva k predčasnim volitvam.
Papandreu ostaja - in odhaja?
Nekaj minut pred eno uro zjutraj po atenskem času je Papandreu sicer dosegel morda največjo in morda tudi zadnjo politično zmago v svoji karieri: s 153 glasovi za je potomec najbolj znane grške politične dinastije dobil zaupnico v parlamentu kljub jezi, ki jo je doma, v Evropi in v svetu povzročil s predlogom referenduma o ostrih varčevalnih ukrepih. Zamisel o referendumu je Papandreu konec tedna že umaknil, potem ko je sprevidel razburjenje v svoji stranki in med voditelji evrskega območja, ki Grčijo rešujejo s stotinami milijard evrov.
A ker je tudi povedal, da se ne oklepa svojega položaja ter se bo zavzemal za vlado narodne enotnosti, sta zdaj na potezi dediča drugih političnih dinastij, šef konservativne opozicije Antonis Samaras in finančni minister Evangelos Venizelos. »Čas je za novi začetek, če lahko pripomorem k temu, bom to naredil!« je pred parlamentom pozival Papandreu. »Naša dežela je najpomembnejše, če bomo stopili skupaj, bomo uspeli!« V Grčiji zdaj mnogi domnevajo, da je socialistična stranka Pasok Papandreuju dala samo možnost častnega odhoda, njegov stari prijatelj in politični sovražnik Samaras iz Nove demokracije je namreč že povedal, da si lahko prehodno vlado do predčasnih volitve predstavlja le brez njega. 145 glasov je bilo zato v parlamentu proti zaupnici. Iz Pasokovih vrst je zdaj slišati, da je čas, da krmilo prevzame finančni minister Venizelos. Nekdanji podpredsednik evropske centralne banke Lucas Papademos, o katerem je bilo veliko slišati v minulih dneh, se mnogim socialistom zdi premalo politična osebnost.
Venizelos je že od vsega začetka nasprotoval zamisli o referendumu, ki je razburil tudi pravkar končano zasedanje skupin razvitih in hitro razvijajočih se držav G20 v francoskem Cannesu. Med petkovo nočno razpravo je na parlamentarni oder stopil takoj za Papandreujem in povedal, da je položaj zelo resen in je treba zato prehodno vlado sestaviti že do ponedeljka, nove volitve pa je predlagal že za konec februarja.
Grčija, ki je praktično v stečaju in jo pri življenju držijo samo še evropske in mednarodne milijarde pomoči, ima časa a ukrepanje le do začetka decembra, tedaj ji bo namreč zmanjkalo sredstev iz zadnjega reševalnega obroka. V Bruslju, Berlinu, Parizu in drugod pa neuradno upajo, da Grčije po volitvah ne bo vodil konservativec Samaras, ki ga imajo za »neodgovornega hazarderja«, sumljiva pa jim je tudi vsa Nova demokracija, ki je konec koncev vladala do jeseni 2009. Tedaj je Jorgos Papandreu ob prihodu na oblast ugotovil, da so lepe statistike o dolgu in proračunskem primanjkljaju prirejene in je zaradi črnega dejanskega položaja v brezno skupaj z Grčijo padlo vse evrsko območje.
