Karel Józef Wojtyła, znan kot Janez Pavel II, je bil oktobra 1978 kot prvi Slovan izbran za papeža, voditelja katoliške Cerkve, Petrov naslednik.
Rodil se je 18. maja 1920 v kraju Wadowice, 50 kilometrov od Krakova na Poljskem. Bil je mlajši od dveh sinov Karola Wojtyłe in Emilije Kaczorowske. Leta 1929 mu je umrla mati, njegov starejši brat Edmund, ki je bil zdravnik, je umrl leta 1932, njegov oče, vojaški oficir, pa je umrl leta 1941.
Verska vzgoja
Prvo obhajilo je prejel z devetimi leti, birman pa je bil pri 18-tih. Ko je končal srednjo šolo v Wadowicah, se je leta 1938 vpisal na univerzo Jagiellonian v Krakovu in študiral dramatiko.
Potem ko so Nemci septembra 1939 napadli Poljsko in jo okupirali, so zaprli univerze, mladi Karel pa je moral od leta 1940 do leta 1944 delati v kamnolomu in v kemični tovarni, tako da ga niso deportirali v Nemčijo.
Odločitev za duhovnika
Leta 1942 se je začel zavedali svojega klica k duhovniškemu poklicu, zato je začel obiskovati tajna poučevanja v Krakovu, ki jih je vodil kardinal Adam Stefan Sapieha, krakovski nadškof. V tistem času je bil Karel Wojtyła tudi eden od ustanoviteljev skrivnega gledališča.
Po koncu druge svetovne vojne je nadaljeval študij drame v Krakovu ter hkrati obiskoval teološko fakulteto, 1. novembra 1946 pa je bil v Krakovu posvečen za duhovnika.
Kmalu nato ga je kardinal Sapieha poslal v Rim, kjer je delal pod vodstvom francoskega dominikanca Garrigou-Lagrangeja. Leta 1948 je Karel doktoriral iz teologije. Takrat je med svojimi počitnicami začel s svojim pastoralnim delom med poljskimi izseljenci v Franciji, Belgiji in Nizozemskem.
Pastoralno delo na Poljskem
Nato se je 1948 vrnil na Poljsko, kjer je bil župnik v različnih krakovskih župnijah in kaplan študentom do leta 1951, ko se je spet lotil študiranja filozofije in teologije.
Leta 1953 je postal profesor moralne teologije in družbene etike na krakovskem semenišču in teološki fakulteti v Lublinu.
Za pomožnega škofa Krakova ga je razglasil 4. julija 1958 papež Pij XII, nadškof Baziak pa ga je posvetil 28. septembra tega leta v krakovski katedrali Wawel. Papež Pavel VI ga je sprva imenoval za krakovskega nadškofa 13. januarja 1964, kasneje 26. junija 1967 pa za kardinala. Poleg delovanja v vatikanskem koncilu, se je tudi udeležil vseh škofovskih sinod.
Karel Wojtyła postane Janez Pavel II
Od začetka svojega papeževanja 16. oktobra 1978 je papež Janez Pavel II opravil 104 pastoralne obiske zunaj Italije in 146 po Italiji. Kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 rimskih župnij.
Kot papež je izdal 14 enciklik, okrožnic, 15 apostolskih priporočil in 44 apostolskih pisem, izdal je tudi pet knjig.
Papež Janez Pavel II je vodil kar 147 ceremonij ob razglasitvi blaženih od 1,338, koliko jih je razglasil, ter 51 ceremonij ob razglasitvi svetnikov, od 482 razglašenih svetnikov v času njegovega papeževanja. Sklical je devet zborov kardinalov, na katerih je razglasil 231 novih kardinalov.
Doslej se še noben papež ni srečal s tolikimi posamezniki, saj je doslej ob sredah 1,160-krat nagovoril že več kot 17,600,000 romarjev. K temu je treba dodati še občinstvo ob številnih drugih priložnostih in obiskih po Italiji in po svetu. Samo ob pričakovanju novega leta 2000 je nagovoril osem milijonov romarjev na Trgu svetega Petra. Prav tako se je srečal s številnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi, imel je 38 uradnih obiskov, 737 srečanj z vodji držav in 245 srečanj s predsedniki vlad.