Papež med sekulariziranimi Čehi

Rim – Papež Benedikt XVI. je začel tridnevni obisk na Češkem. V Prago prihaja skoraj natanko dve desetletji po tako imenovani žametni revoluciji, ki ji je pot odpiral tudi prejšnji papež Janez Pavel II. Hkrati tudi v trenutku, ko so odnosi med češko državo in cerkvijo še vedno napeti zaradi sporov o lastnini, vernikov pa je danes precej manj kakor v času komunističnega režima. Verskih obredov se vsaj občasno udeležuje od deset do petnajst odstotkov Čehov, ki domačim cerkvenim vrhovom očitajo, da bi se lahko kdaj ukvarjali tudi s pastirskim poslanstvom, ne zgolj z bojem za imetje.

Vernikov pri mašah bo med papeževo turnejo vendarle dovolj, prišli bodo iz sosednje zelo katoliške Slovaške. Benedikt XVI. bo po obisku v Pragi odšel še v Brno in Staro Boleslav, dvajset kilometrov severno od prestolnice, romarsko središče svetega Vaclava, zavetnika Čehov.
Obisk na Češkem bo letos edina papeževa pot v eno izmed držav, ki so se pred dvajsetimi leti, jeseni 1989, otresle starega komunističnega jarma, poudarjajo v Pragi in v Vatikanu. Papeški glasnik pater Federico Lombardi je novinarjem povedal, da se bodo v Pragi pogovarjali predvsem o evropskih temah, tudi o zgodovinskem pomenu krščanstva in demokracije na stari celini.

Žametna revolucija na Češkoslovaškem, so še poudarili za obzidjem, je bila izjemnega pomena za vso Evropo, zato so se tudi odločili za papeški obisk prav v času praznovanja dvajsete obletnice padca komunizma. Predstavnik češke škofovske konference Jan Balik je dodal, da bo osvoboditev izpod komunizma gotovo ena izmed temeljnih tem obiska, hkrati pa Čehi papežev prihod razumejo kot priznanje češki cerkvi za vse, kar je v zadnjih dvajsetih letih dala češkemu ljudstvu.

Vatikanisti, ki od blizu poznajo češke razmere oziroma stanje duha med Čehi in položaj, ki si ga je po žametni revoluciji izbojevala katoliška cerkev, so prepričani, da je Češka nabolj sekularizirana med evropskimi državami. Tudi raziskave javnega mnenja so pokazale, da je samo v Estoniji odpor proti religijam večji kakor na Češkem. To bi lahko pripisali komunizmu, pravijo, samo za obdobje v drugi polovici dvajsetega stoletja, ne pa tudi prej, ko je za zavračanje pripadnosti cerkvi poskrbela avstro-ogrska monarhija, ki je katolištvo predpisala kot državno vero.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela.