Papež pozval k verskemu dialogu

Ankara - Papež Benedikt XVI., ki je danes prispel na obisk v Turčijo, se je popoldne sestal z najvišjim muslimanskim verskim predstavnikom v državi, vodjo državnega urada za verske zadeve Alijem Bardakoglujem. Na srečanju je pozval k "pristnemu dialogu med kristjani in muslimani", medtem ko je Bardakoglu posvaril pred islamofobijo, po njegovem pa prepričanje, da se islam širi z mečem, škodi vsem muslimanom.

Bardakoglu je bil ob septembrski izjavi papeža, v kateri je ta po mnenju muslimanov islam povezal z nasiljem, zelo kritičen. "Veroizpovedi so namenjene miru in spravi in jih ne bi smeli razlagati drugače," je menil. Kot je pojasnil, je tudi on za dialog med religijami, vendar bi moral imeti ta dialog trdno osnovo.

Dan pred papeževim obiskom je Bardakoglu sicer dejal, da pomeni papežev obisk korak v pravo smer, ne pa tudi zadostnega, "da bi na široko odprl vrata dialogu in da bi pomenil opravičilo za žalitev v njegovi nesrečni izjavi". Islam zavrača vse oblike terorizma, ne glede na to, kdo so njegove tarče, pa je pojasnil danes.

Papež: Svoboda veroizpovedi nujna za pravično družbo

Papež je ob srečanju z vodjo turškega urada za verske zadeve opozoril tudi na to, da je svoboda veroizpovedi nujna za pravično družbo. V povezavi z verskimi svoboščinami je pravoslavni patriarhat v Carigradu, s katerim se bo Benedikt XVI. v sredo tudi sestal, danes izrazil upanje, da bo papež med obiskom uspel prepričati Ankaro v povečanje pravic kristjanov, ki so manjšina v tej večinsko muslimanski državi in ki se sedaj "soočajo s težavami".

"Institucionalno zagotovljena in v praksi spoštovana svoboda veroizpovedi, tako za posameznike kot za skupnosti, predstavlja za vse vernike nujni pogoj njihovega lojalnega prispevka h gradnji družbe," je poudaril papež, ki je vprašanje verske svobode postavil v ospredje svojega pontifikata.

Papež za vstop Turčije v EU

Papež Benedikt XVI. je danes izrazil podporo članstvu Turčije v Evropski uniji, je po kratkem pogovoru s papežem po njegovem prihodu v Ankaro povedal turški premier Recep Tayyip Erdogan. Papeža sem prosil za podporo na poti v EU in mi jo je dal z besedami: "Želimo si, da bi bila Turčija del EU," je povedal Erdogan.

"To je častno priporočilo," je dejal Erdogan, potem ko se je s papežem pogovarjal kakih 20 minut. Papeža, ki je danes začel štiridnevni obisk v Turčiji, prvi v kaki islamski državi, je Erdogan pred tem sprejel na letališču, kjer sta se tudi rokovala. Erdogan se zaradi udeležbe na vrhu Natav Rigi prvotno ni nameraval sestati s papežem, vendar je dan pred začetkom obiska spremenil načrte.

Papež Benedikt XVI. je tako prvič javno podprl prizadevanja Ankare za članstvo v EU, potem ko je še kot nemški kardinal Joseph Ratzinger leta 2004 menil, da Turčija ne bi smela postati članica EU, ker ima zgodovinsko in kulturno le malo skupnega z Evropo.

V dneh pred obiskom so sicer na Svetem sedežu poudarili, da Vatikan ni proti vstopu Turčije v EU in da ni nikdar dajal uradnih izjav o prizadevanjih Turčije, poleg tega pa je končna odločitev odvisna od EU, Vatikan pa ni član unije.

Sicer pa so iz finskega predsedstva unije sporočili, da bo predsedujoči EU, finski premier Matti Vanhanen, v petek obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim premierom Erdoganom. Pogovarjala se bosta o pogajanjih turške kandidatke za članstvo v EU. Novico je medtem v Ankari potrdil tudi Erdogan.

“Islam je vera ljubezni in miru”

Na vprašanje glede septembrske izjave papeža, s katero je razburil muslimane, ker je po njihovi oceni povezal islam in nasilje ter žalil preroka Mohameda, je Erdogan po pogovoru s papežem dejal, da ne gre graditi prihodnosti na sovraštvu in antagonizmu.

"Pojasnil sem mu, da je islam vera ljubezni in strpnosti, in papež se je strinjal z mano," je povedal. "Tudi on je naslovil sporočilo, da je islam vera ljubezni in miru," je dejal in še poudaril, da je v sedanjem času vse bolj razširjene kulture nasilja potrebno medsebojno razumevanje.

Papež je pred tem v Ankari položil venec v mavzoleju očeta moderne Turčije, Mustafe Kemala Atatürka, simbolu laične Turčije, v kateri je sicer kar 95 odstotkov muslimanskega prebivalstva. Uradnih podatkov o številu kristjanov v Turčiji ni, po ocenah pa naj jih ne bi bilo več kot 100.000 ali 0,15 odstotka prebivalstva. Verske manjšine, med njimi tudi katoličani, sicer uživajo malo pravic in so zelo omejene v svojem delovanju, tudi zato, ker katoliška cerkev v Turčiji ni pravna oseba in tako ne more imeti v lasti prostorov za bogoslužje.

Nato ga je na slovesnosti v predsedniški palači uradno sprejel predsednik Ahmet Necdet Sezer, s katerim sta se že sestala na pogovorih.

Poostreni varnostni ukrepi

V Turčiji bodo med obiskom veljali poostreni varnostni ukrepi, ki bodo še strožji, kot so bili leta 2004 med obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha. Številke niso znane, šlo pa naj bi za tisoče policistov in pripadnikov protiterorističnih enot, tudi potem, ko je bil v nedeljo v Carigradu najbolj množičen protest proti papeževemu obisku, na katerem se je pozivu neke islamske stranke odzvalo 25.000 ljudi.

Papež se bo do petka med drugim sešel tudi z duhovnim vodjo pravoslavnih vernikov, carigrajskim patriarhom Bartolomejem I., ki od srečanja pričakuje nadaljevanje uradnega dialoga med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Sprejela bosta tudi skupno izjavo. Benedikt XVI. bo obiskal tudi Efez in Carigrad, kjer bo v četrtek po obisku muzeja Hagia Sofia v znak spoštovanja do muslimanov obiskal znamenito modro mošejo iz 17. stoletja. S tem bo po svojem predhodniku papežu Janezu Pavlu II. postal drugi papež, ki je obiskal kako mošejo. Janez Pavel II. je bil prvi papež, ki je obiskal kako mošejo. To se je zgodilo leta 2000 v sirijskem glavnem mestu Damask.