Tiskane izdaje
Kot je ob obisku v dvorani škofovske palače, kjer naj bi sveti Frančišek v znak ponižnosti slekel oblačila, dejal papež, bi se morala tudi Cerkev »sleči« in vrniti k duhovnim osnovam. »Cerkev, vsi mi bi se morali sleči znebiti posvetnosti,« je dejal vidno ganjeni papež in dodal, da je »posvetnost morilec, ker ubija duše, ubija ljudi, ubija Cerkev«.
100.000 romarjev in več kot 1000 novinarjev
»Krščanstvo brez križa, brez Jezusa, brez tega, da bi odvrgli oblačila, je kot slaščičarna, lepa torta. Nevarnost posvetnosti je zelo velika,« je posvaril papež, ki ga na obisku prizorišč, povezanih z življenjem srednjeveškega svetnika, spremlja množica okoli 100.000 romarjev in več kot 1000 novinarjev.
Ob obisku se je poglavar Katoliške cerkve srečal tudi z revnimi in invalidi. Kot je dejal skupini invalidnih otrok, »je treba njihovim ranam prisluhniti in jih prepoznati«. Revne pa je nagovoril z besedami, da je številne izmed njih »slekel ta divji svet, ki ne daje služb, ne pomaga in mu je vseeno za otroke, ki umirajo od lakote«.
Kasneje je papež daroval tudi mašo na trgu cerkve v Assisiju, kjer je pokopan tudi svetnik Frančišek Asiški. Na njej naj bi se zbralo okoli 50.000 ljudi, iz prve vrste jo je spremljal tudi italijanski premier Enrico Letta. Frančišek je v pridigi na ves svet naslovil poziv, naj »sliši krik tistih, ki trpijo zaradi nasilja in terorizma«.
»Prisluhnimo kriku tistih, ki jočejo«
»Naj se končajo oboroženi konflikti, ki mažejo zemljo s krvjo, naj utihne orožje! Prisluhnimo kriku tistih, ki jočejo, trpijo in umirajo zaradi terorizma ali vojne, v Sveti deželi, ki jo je imel Frančišek Asiški tako rad, v Siriji, na celotnem Bližnjem vzhodu, na svetu,« je pozval papež.
Omenil je tudi Italijo in pozval k molitvi »za italijanski narod, da bi vsakdo gledal bolj na to, kar združuje, kot na to, kar deli«.
Po zgledu Frančiška Asiškega, ki »priča o spoštovanju in ljubezni do vsakega človeškega bitja« in »vsega, kar je Bog ustvari«, »spoštujmo stvarstvo in ne bodimo inštrumenti uničevanja«, je še dejal papež.
Srednjeveški svetnik, ki se je rodil kot Francesco Bernarodone, je bil sin bogatega trgovca in je do razsvetljenja veljal za arogantnega mladeniča. Živel je med letoma 1182 in 1226, znan pa je predvsem po tem, da se je odpovedal zemeljskim dobrinam in nosil obleko iz vrečevine, da bi živel kot in za revne.
»Cerkvi za revne«
»Sanjal je o revni Cerkvi, ki bi skrbela za druge in ne bi mislila zgolj nase,« je o Frančišku Asiškem dejal papež. Njegovemu idealu misijonarske in revne Cerkve sledi tudi sedanji papež.
Ta je ob izvolitvi marca postal prvi poglavar kristjanov, ki si je nadel ime po Frančišku Asiškem. Kot je dejal, so ga navdihnili njegova ponižnost in nauki o miru in skrbi za božje stvarstvo.
Tudi on je poziva k »Cerkvi za revne« in je napovedal, da želi preoblikovati 2000 let staro Cerkev, pri čemer naj bi postala manj osredotočena na Vatikan in bliže navadnim ljudem. Tudi na obisk v Assisi se je odpravil v spremstvu osmih kardinalov z vsega sveta, ki jih je izbral za pomoč pri prenovi Cerkve.
