Tiskane izdaje
Tisti, ki želijo živeti v miru, se morajo spremeniti v srcu, to pa vključuje »zavračanje maščevanja, priznavanje napak drugih, sprejemanje opravičila in nenazadnje oproščanje«, je dejal papež na sprejemu v predsedniški palači, ki so se ga udeležili politični in verski predstavniki države ter člani diplomatskega zbora.
Poglavar Rimskokatoliške cerkve je po pisanju STA izpostavil, da kristjani in muslimani sobivajo na Bližnjem vzhodu že več stoletij. »Ni nenavadno, če sta dve veroizpovedi znotraj ene družine. Če je to mogoče znotraj družine, zakaj ne bi bilo mogoče na ravni celotne družbe?« se je vprašal. To je po njegovem mogoče doseči le z medsebojnim spoštovanjem, željo po medsebojnem spoznavanju in neprekinjenim dialogom.
Med vožnjo s papamobilom proti predsedniški palači Baabda blizu Bejruta ga je ulicah postavljalo več tisoč vernikov, ki so mahali z zastavicami v barvah Libanona in Vatikana. Zvečer sledi še srečanje z mladimi.
Libanon je edina bližnjevzhodna država, v kateri kristjani niso v izraziti manjšini, saj jih je okoli 35 odstotkov. Pripadajo različnim krščanskim cerkvam, največ pa je maronitov, med katere sodi tudi predsednik države Sleiman. Večinsko prebivalstvo v državi so sicer muslimani.
V petek, prvi dan obiska, je papež pozval k prekinitvi dobav orožja v Sirijo, izrekel pa se je tudi proti nestrpnosti in fundamentalizmu. Vrhunec njegovega tridnevnega obiska v Libanonu bo nedeljska maša v Bejrutu.
Obisk spremljajo strogi varnostni ukrepi zaradi nemirov v sosednji Siriji in protestov v številnih državah regije zaradi filma, objavljenega na spletu, ki je žaljiv do islamskega preroka Mohameda. Nasilni protesti so bili v petek tudi v Libanonu, pri čemer je bila ena oseba celo ubita, še 25 pa jih je bilo ranjenih.
