Ljubljana/Vatikan - Papež Benedikt XVI. je danes na cvetno nedeljo daroval mašo na Trgu svetega Petra in s tem odprl slovesnosti v tednu pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, ki obeležuje vstajenje Jezusa Kristusa odrešenika po smrti na križu. V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani pa je mašo na cvetno nedeljo ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana in nuncija Santosa Abrila y Castella daroval tajnik Svetega sedeža za odnose z državami Dominique Mamberti.
Slovesnosti je na današnji sončen dan v Vatikanu spremljajo okoli 40.000 ljudi, začela pa se je s procesijo z oljčnimi vejicami, ki jih je Benedikt XVI. blagoslovil. Papeža je na procesiji s palmovimi in oljčnimi vejicami v rokah spremljalo več deset duhovnikov, škofov in kardinalov.
Med mašo je Benedikt XVI. mlade pozval, naj živijo čisto in nedolžno življenje. Benedikt XVI. namreč nadaljuje tradicijo svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je cvetno nedeljo posvetil mladim. Kot je danes dejal Benedikt XVI., morajo mladi, če želijo slediti Bogu, imeti "nedolžne roke in čista srca".
"Nedolžne roke so roke, ki se ne uporabljajo za nasilna dejanja," je dejal. "To so roke, ki jih niso umazale korupcija in podkupnine," je dodal. Srca so po besedah Benedikta XVI. čista, "ko jih niso umazale laži in svetohlinstvo". "Srce je čisto, ko mu ni znano zastrupljenje z užitkom; srce, za katerega je ljubezen resnična in ne le strast trenutka," je dejal.
Kristjane je papež v pridigi tudi pozval, naj "sledijo Kristusu" in sprejmejo "temeljno odločitev, da ne korist, dobiček, kariera in uspeh za njih ne bodo več ključni življenjski cilj, temveč da bosta avtentičen kriterij resnica in ljubezen,". Po maši se je papež v odprtem vozilu popeljal skozi Trg svetega Petra in pozdravil romarje.
Cvetna nedelja je uvod v velikonočno praznovanje
Cvetna nedelja je prvi dan tedna pred veliko nočjo, ko verniki v cerkvah blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. Kristjani na cvetno nedeljo obeležujejo Jezusov prihod v Jeruzalem, ko so ga ljudje sprejeli z navdušenjem in mu na pot polagali palmove in oljčne veje.
Cvetna nedelja je tudi uvod v Jezusovo smrt na križu na veliki petek in vstajenje tri dni kasneje na veliko noč. V četrtek se bo tako začelo praznovanje velikonočnega tridnevja, pri čemer bo obrede velikega tedna v Vatikanu vodil Benedikt XVI.
Sicer bo papež že v ponedeljek na Trgu svetega Petra vodil mašo za svojega pred dvema letoma preminulega predhodnika Janeza Pavla II. Velikonočna praznovanja namreč letos sovpadajo z obletnico smrti Janeza Pavla II., v ponedeljek pa bodo dosje z dokazom o njegovem čudežnem posredovanju, ki je privedel do ozdravitve neke francoske nune, izročili vatikanski kongregaciji za zadeve svetnikov. Če bo omenjena kongregacija potrdila ta čudež, bodo glede bivšega papeža dejansko lahko začeli postopek beatifikacije.
V vatikanski baziliki svetega Petra bo papež v četrtek ob 9.30 vodil krizmeno mašo, pri kateri bo posvetil olja, ki se v Cerkvi uporabljajo pri zakramentih krsta, birme, bolniškega maziljenja in pri posvečenjih. Z duhovniki, škofi in prisotnimi kardinali bodo tudi obnovili obljube, ki so jih pred Bogom dali ob svojem posvečenju. Ob 17.30 pa bo daroval mašo zadnje večerje v baziliki svetega Janeza v Lateranu.
Na veliki petek bo papež v vatikanski baziliki ob 17. uri obhajal obrede Kristusovega trpljenja. Ob 21.15 pa se bo z verniki, kardinali, škofi in duhovniki zbral v rimskem antičnem Koloseju, kjer bo vodil tradicionalni križev pot.
V soboto bo papež v baziliki svetega Petra ob 22. uri vodil velikonočno bedenje ali vigilijo, pri kateri v Cerkvi podeljujejo zakramente uvajanja (krst, birma in obhajilo) katehumenom - odraslim, ki so se odločili sprejeti katoliško vero.
Praznovanje velikonočne nedelje pa se bo začelo ob 10.30 na Trgu svetega Petra s papeževo slovesno dnevno mašo. Nato bo Benedikt XVI. opoldne z glavne lože vatikanske bazilike podal "urbi et orbi" - nagovor mestu in svetu.