Vatikan - Papež Frančišek je dopoldne na konzistoriju v apostolski palači ukazal kanonizacijo dveh svojih predhodnikov, Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., na isti dan, 27. aprila prihodnje leto. Hkrati so v Vatikanu sporočili, da se bo danes za tesno zaprtimi vrati začel konklave osmih kardinalov, ki jih je Bergoglio junija imenoval za svoje posebne svetovalce, nekakšne soupravljavce Katoliške cerkve.
Skupna kanonizacija dveh najbolj vplivnih in odmevnih papežev prejšnjega stoletja je bila pričakovana, odkar je bilo zadoščeno ustaljenim formalnostim, se pravi potrditvi čudežev, za katere ni in niti ne more biti medicinske razlage. Pri poljskem papežu Janezu Pavlu II. so priznali dva čudeža, pri italijanskem Dobrem papežu Janezu pa so imeli na voljo samo enega, vendar se je papež Bergoglio kljub temu odločil za skupno slovesnost kanonizacije obeh papežev.
Frančišek, argentinski papež italijanskega rodu, ki Rim spet polni z romarji in verniki, kakor je to v svojih najboljših časih počel Janez Pavel II., je z ukazom o kanonizaciji dveh med katoliškim ljudstvom najbolj priljubljenih papežev napovedal doslej verjetno največji in vsekakor najbolj množičen dogodek v Rimu, odkar stoji bazilika svetega Petra. Že zdaj pričakujejo več sto tisoč ljudi z vseh celin, predvsem pa toliko Italijanov, kakor jih okrog svetega Petra še ni bilo.
Mesto ob Tiberi bo 27. aprila prihodnje leto – tako poudarjajo v Vatikanu – združilo oba pola katoliškega občestva. Bolj naprednega, ki ga simbolizira veliki reformist Janez Dobri, oče drugega vatikanskega koncila, in tudi bolj konservativnega, ki se zbira ob podobi Janeza Pavla II.
Po pogledih na katolištvo in na prihodnost Cerkve sta si bila Janez XXIII. in Janez Pavel II. najbolj nasprotna med papeži prejšnjega stoletja, stala sta tako rekoč na nasprotnih bregovih, vendar sta s svojimi aktivnostmi oba skupaj zajela celotno cerkveno občestvo.
Hkratno kanonizacijo dveh velikanov preteklosti razlagajo kot simbolno dejanje sedanjega papeža Frančiška, ki je cerkveni reformist, kakor je bil Janez Dobri, vendar hkrati tudi politik svetovnih razsežnosti, kakor je bil Janez Pavel II.
Papež Janez Pavel II. bo prihodnjo pomlad postal drugi najhitreje razglašeni svetnik v zgodovini Cerkve, devet let po smrti in samo tri leta po beatifikaciji. Hitreje so v trinajstem stoletju naredili za svetnika samo Antona Padovanskega.
Vsaj tako pomembna novica kot napoved dveh novih svetnikov je jutrišnji začetek konklava osmih skrbno izbranih kardinalov, ki jih je papež Bergoglio takoj po prihodu na čelo Cerkve izbral za prenovo Cerkve, najprej pa rimske kurije.
Kardinalom pravijo kar osem velikih, G8, zaradi podobnosti imena s posvetnimi politiki pa jih bodo verjetno prekrstili v C8, osem svetovalcev. Frančišek jih je izbral med škrlatnimi knezi z vseh celin, koordinacijo pa je zaupal honduraškemu kardinalu Andrésu Rodríguezu Maradiagi. Med posebnega zaupanja vrednimi svetovalci je samo en italijanski kardinal.
Kardinali na tihem delujejo že od imenovanja to poletje. Zadnje dni so neuradno zbrani v hiši svete Marte, kjer živi tudi papež Frančišek, od danes pa bodo prvič zasedali uradno. Na koncu bodo objavili tudi sporočilo o svojih sklepih.
Prva tema konklava velikih osem bo ureditev cerkvenega življenja, novi temelji odnosov med Rimom in škofovskimi konferencami, morda tudi reforma škofovske sinode. Drugo, za zdaj najbolj občutljivo vprašanje bo reforma doslej vsemogočne in neobvladljive rimske kurije. Frančišek jo vidi kot servis, ki naj služi papežu in vsem škofovskim konferencam, ne več kot osrednjo cerkveno oblast. Načrtujejo tudi postavitev nove figure, nekakšnega moderatorja rimske kurije, ki bo povezoval delovanje vseh papeških ministrstev in služb. Dosedanjemu drugemu človeku Cerkve, državnemu tajniku, bodo menda namenili samo mednarodne odnose. Papeška ministrstva bodo bolj povezali in zmanjšali njihovo število, napovedujejo v Vatikanu.