Papežev trk z islamom

To, za kar se je papež Benedikt XVI. zavzemal med potovanjem po Bavarski, se je na koncu sprevrglo v svoje nasprotje...

Objavljeno
17. september 2006 22.33
Peter Žerjavič
To, za kar se je papež Benedikt XVI. zavzemal med potovanjem po Bavarski, se je na koncu sprevrglo v svoje nasprotje. Na vsaki postaji je opozarjal na nujnost dialoga med religijami in kritiziral Zahod, ki da ne vznemirja ljudi v Afriki in Aziji s krščansko vero, ampak s cinizmom, ki zaničevanje svetega obravnava kot svobodo, in znanostjo, ki za najvišje etično merilo postavlja napredek. Ko so vzeli pod drobnogled njegov nastop na univerzi v Regensburgu, pa so mu v muslimanskem svetu očitali mentaliteto križarskih vojn, sovražnost do islama, zavezništvo z ameriško-sionistično osjo …

Med predavanjem je sicer le citiral misli bizantinskega cesarja s konca 14. stoletja o preroku Mohamedu in njegovi zapovedi nasilnega širjenja vere. A nekoliko nepazljivo se ni jasno distanciral od njegovih besed. In s tem je tudi odprl prostor za manipulacije, zlonamerne razlage in sprevračanje njegovih izjav. Bi moral skrbneje pretehtati vsako besedo in se zavedati, da utegne kakršno koli citiranje in omenjanje Mohameda v negativnem kontekstu sprožiti ogorčenje, in tudi nasilje? Če je kot človek z dolgo akademsko kariero pričakoval, da ima bolj proste roke, je ravnal politično naivno, ugotavlja eden od nemških analitikov. Besede Josepha Ratzingerja se pač vedno ocenjujejo kot besede poglavarja katolikov, nepazljivost pa je bila voda na mlin skrajnežev.

V odzivih so muslimanski verski voditelji in politiki postavili izjave v kontekst siceršnjih odnosov Zahoda do islama in jih povezali s točkami, kot so Abu Graib, danske karikature Mohameda ali izraelsko-palestinski konflikt. Na drugi strani se je obudil strah, da so odzivi zlovešča znamenja trka civilizacij in globokih razhajanj o za Evropo samoumevnih stvareh, v tem primeru o svobodni, kritični razpravi o stvareh, ki so morda za nekoga tabu. Ob škandalu z žaljivimi karikaturami je bilo za Zahod ključno vprašanje nedotakljivosti svobode govora in tiska. In kritiziral jih je tudi Benedikt XVI. Zdi pa se, kot da je v očeh tistih, ki so ga zdaj najostreje napadli in izkoristili njegov nastop za propagando, nesprejemljiva predvsem kritična obravnava teme (zveza islama in nasilja), ki jo je papež med vrsticami načel s sklicevanjem na Manuela II.