Paradoksi Evrope

Evropa je pravzaprav paradoksna politična tvorba. V okoljih, kjer so demokratični standardi na najnižji ravni, denimo v Moldaviji, Armeniji ali Rusiji, ki je članica Sveta Evrope postala pred dobrim desetletjem, so privrženci opozicije na ulicah pripravljeni tvegati celo življenje, da bi svojo državo čim prej približali Evropi in njenim vrednotam. Tam pa, kjer Evropo že imajo, jim je ta postala kar nekako odveč.

Najbolj zgovoren dokaz za to so nedavne volitve v evropski parlament. Čeprav je to edina neposredno voljena institucija v vsej EU, je bila udeležba na volitvah sramotno nizka. Kot da ljudi sploh ne zanima več, kdo bo v Bruslju upravljal njihovo življenje. Volilna abstinenca slikovito ponazarja, kako velik je prepad med svetlimi evropskimi ideali in sivo evropsko realnostjo.

Evrokrati v Bruslju tega prepada praviloma ne vidijo. Zato, ker so predaleč od ljudi. Ti pa na volitve ne gredo več, ker je Unija pravzaprav projekt elite. Skupni evropski dom nastaja brez njih. Toda Evropo je treba graditi od spodaj, tako kot to že šest desetletij počne Svet Evrope, organizacija, ki je prva začela združevati od vojne razdejano celino. Z izobraževanjem otrok, z mladinskimi univerzami, s spoštovanjem drugačnosti in navsezadnje z Evropskim sodiščem za človekove pravice, ustanovo, kakršne ni nikjer na svetu.

Prav zato je prihodnost Unije, utrujene od dveh zadnjih širitev in krize identitete, usodno povezana s preteklostjo Sveta Evrope. Ta je prvi začel razmišljati o evropski ustavi. Kot pogodbi med ljudmi. Lizbonska pogodba prave ustave namreč nikoli ne more nadomestiti, saj gre pri njej za pogodbo med vladami. Torej med elitami, ki jih »navadni« Evropejci dokazano ne marajo.

Slovenija je lani predsedovala Uniji, maja letos pa je prevzela še vodenje Sveta Evrope. Neponovljiva priložnost torej, da s svojimi izkušnjami tesneje poveže obe instituciji, ki med seboj ne bi smeli tekmovati, ampak bi morali soustvarjati naš skupni evropski dom. In eno samo Evropo. Katalonec Lluis Maria de Puig, predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope, je konec maja v Ljubljani dejal, da je leto, v katerem Svet Evrope praznuje 60 let delovanja, zato pravzaprav tudi slovensko leto. Bo torej Ljubljana izkoristila to priložnost? Zaradi zapleta z volitvami novega generalnega sekretarja Sveta Evrope za zdaj žal ne kaže ravno najbolje.