Parlamentarne volitve sredi vojne

Sedemnajst let po izgonu iz Kabula so talibi močnejši kot kadar koli po letu 2001.

Objavljeno
20. oktober 2018 11.00
Posodobljeno
20. oktober 2018 11.00
Parlamentarne volitve v Afganistanu potekajo kljub velikim skrbem zaradi varnosti. Volilišča bo danes ščitilo več kot 50.000 pripadnikov varnostnih sil. FOTO: AP
Približno devet milijonov Afganistancev in Afganistank danes voli na dolgo pričakovanih – in odlaganih – parlamentarnih volitvah, ki potekajo sredi vojne. V dvajsetih dneh predvolilne kampanje je bilo ubitih deset poslanskih kandidatov, spopadi med afganistanskimi varnostnimi silami in talibi (ter tudi »franšizo« samooklicane Islamske države, pa potekajo v dveh tretjinah afganistanskih provinc.

V četrtek, dva dneva pred volitvami, je pripadnik osebne straže guvernerja Kandaharja, ene najbolj »kritičnih« in militariziranih afganistanskih provinc, na srečanju vodilnih lokalnih politikov in pripadnikov varnostnih sil s poveljnikom ameriških sil v Afganistanu generalom Austinom Millerjem, glavno tarčo napada, ubil zloglasnega poveljnika lokalne policije Abdula Razika, sicer okrutnega vladarja province, ki je »zaslovel« z mučenji in izvensodnimi poboji. V napadu je bilo ranjenih več lokalnih politikov in ameriških vojakov. Odgovornost za napad so nemudoma prevzeli talibi, ki so znova pokazali, da njihove lovke segajo v sam vrh afganistanskih varnostnih sil – tudi zato lahko na dan parlamentarnih volitev obvladujejo 25 od 34 afganistanskih provinc.

image
Volilna kampanja na ulicah Kabula. FOTO: AP Photo/Rahmat Gul


Volitve v Kandaharju so zaradi umora Razika včeraj prestavili za teden dni. Drugod po državi bodo potekale nemoteno. Volitve potekajo v času, ko je Afganistan v najslabšem stanju po padcu talibskega režima pred točno sedemnajstimi leti, ko so v ameriške enote skupaj s Severnim zavezništvom brez pravega odpora vkorakale v Kabul, talibi pa so se razpršili po podeželju – čakajoč na novo priložnost. Ta se je, tudi zaradi ameriške katastrofe v Iraku, ponudila zelo kmalu. Afganistan je tako postal najdaljša ameriška vojna v zgodovini, pod Hindukušem pa se je nadaljevala velika tragedija afganistanskega ljudstva, ki že štiri desetletja živi v stalnem stanju vojne – od sovjetske okupacije naprej.
 

Popolnoma propadla mednarodna misija


Sedanje afganistanske oblasti so pod vodstvom predsednika Ašrafa Ganija in skrajno nenačelne koalicije gospodarjev vojne in pripadnikov skupin organiziranega kriminala, ki s pomočjo mednarodnega razvojnega denarja obvladujejo velik del najbolj donosnih poslov v dejansko padli državi, izgubile nadzor nad številnimi ključnimi provincami, vojno območje pa je ponovno postal tudi Kabul. Letošnje leto je bilo najbolj krvavo po padcu talibskega režima. »Število žrtev med afganistanskimi varnostnimi silami je višje kot kadar koli,« je pred mesecem dni povedal upokojeni afganistanski general in vojaški analitik Atikula Amarkel.

image
Afganistan FOTO Delo
Kljub skoraj devetdesetim milijardam dolarjev, ki so jih za urjenje in oboroževanje afganistanske vojske in policije zapravili Američani, je okoli 310.000 (uradno 350.000) pripadnikov afganistanskih varnostnih sil v boju s talibi in IS velikokrat v podrejenem položaju. Čeprav talibov ni več kot 40.000 in so neprimerljivo slabše oboroženi, so na bojišču bistveno bolj uspešni. Tudi prisotnost 14.000 ameriških vojakov in okoli 27.000 pripadnikov zasebnih varnostnih organizacij (od tega okoli 10.000 Američanov) na varnost v državi, kjer je bilo pred devetimi leti prisotnih kar 140.000 tujih vojakov, niti slučajno nima pozitivnega vpliva.
 

Malo govora o vsebini


Talibi so že nekaj tednov pred volitvami napovedali, da bodo »resno zmotili« volilni proces in Afganistance pozvali, naj ne volijo, saj so volitve po njihovem mnenju le izgovor za ameriško vojaško prisotnost v državi. Ob tem je potrebno dodati, da med afganistanskimi oblastmi in talibi potekajo mirovna pogajanja, ki so se precej ambiciozno začela pred tremi meseci in so jih podprle tudi Združene države. Še več – predstavniki talibov in ZDA so se julija v Katarju tudi prvič uradno sestali. Toda potem so se njihovi napadi na vladne, mednarodne in civilne cilje začeli stopnjevati.

image
Med kampanjo je bilo zaradi vojnih razmer malo govora o vsebini. FOTO: WAKIL KOHSAR / AFP


Zaradi vojnih razmer, ki vladajo v državi, je bilo pred volitvami zelo malo govora o »vsebini«: parlamentarne volitve tako ali tako potekajo po linji zavezništev in tudi etnične pripadnosti, zato je o političnih usmeritvah večine kandidatov za afganistanski 249-članski parlament (Volesi Džirga) praktično nemogoče govoriti. Glavni motiv 2500 kandidatov (med njimi je le 417 žensk) je lahek zaslužek, ki ga z vstopom v gospodarsko-politično elito prinaša poslanski sedež. Parlamentarne volitve, ki so jih številni poznavalci razmer v državi v naprej označili za neveljavne, so le uvod v predsedniške volitve, ki so »na sporedu« čez pol leta. »Na volitvah v moji državi ne gre le za zmago ali poraz. Gre za manjšo vojno. Kot kandidatka sem lahko ubita, ranjena ali ugrabljena,« je vzdušje pred današnjimi volitvami najbolje strnila Deva Niazaj, 26-letna poslanska kandidatka iz vzhodne province Nangarhar.