Paul Wolfowitz je bil več kot 30 let javni delavec, od tega kar 24 let državni uradnik pod šestimi ameriškimi predsedniki. Marca 2001 je začel tretji mandat v ameriškem obrambnem ministrstvu kot namestnik ministra. Kot številka dva je v Pentagonu pomagal ministru za obrambo Donaldu Rumsfeldu spremeniti ameriško vojsko, da bo kos izzivom v 21. stoletju.
Rodil se je kot Paul Dundes Wolfowitz 22. decembra leta 1943, kot sin znanega statistika in informacijskega teoretika Jacoba Wolfowitza. Leta 1965 je diplomiral iz matematike na Cornell University, leta 1972 pa doktoriral na University of Chicago iz politologije.
Dva profesorja sta imela zelo pomembno vlogo v njegovem življenju, in sicer Allan Bloom z univerze Cornell in Albert Wohlstetter z University of Chicago. Poleti 1969 se je s pomočjo Wohlstetterja, Wolfowitz skupaj z Richardom Perlejem in še enim Wohlstetterjevim študentom Petrom Wilsonom, pridružil Komiteju za preudarno obrambno politiko (Committee to Maintain A Prudent Defense Policy) v Washingtonu. Skupina lobistov, ki sta jo ustanovila Paul Nitze in Dean Acheson, je delovala za stalno podporo izdelovanja protiraketnega obrambnega sistema.
Med Reaganovim predsednikovnajem je bil Wolfowitz tri leta ambasador v Indoneziji. Še prej pa je v zunanjem ministrstvu vodil službo za kadrovanje ter bil pomočnik zunanjega ministra za vzhodno Azijo in Pacifik.
Kritiki so Wolfowitzu očitali (še posebej indonezijski borci za človekove pravice), da je bil premalo kritičen do Suhartovega krutega režima. Wolfowitzevi zagovorniki, predvsem tisti, ki so služili pod njim, pa zatrjujejo, da je potiho podpiral indonezijska gibanja za človekove pravice in disidente, ko je bil ambasador. Njegovi zagovorniki še poudarjajo, da je Wolfowitz ob slovesu od Indonezije leta 1989, pozvali k političnim reformam in neposredno podprl nasprotnike Suhartovega režima. Vendar pa je leta 1997 Wolfowitz še vedno javno poveličeval diktatorja Suharta in hvalil njegovo "močno in izredno vodstvo".
Preden je bil imenovan za namestnika ministra za obrambo je bil profesor in dekan na Paul H. Nitze School of Advanced International Studies Univerze Johna Hopkinsa. Poučeval je mednarodne odnose tako na Johns Hopkins University kot tudi na Yaleu.
Politični analitiki imajo Wolfowitza za neokonzervativca povsem v duhu Georga Busha mlajšega, saj sodi med sokole v njegovi administraciji, ima zelo proizraelske stališča in je odločno podpiral napad na Irak leta 2003. Njegova nominacija za predsednika Svetovne banke nadaljuje tradicijo, da Američan vodi to finančno ustanovo, Evropejec pa Mednarodni finančni skald.