Pelosi: Nič več bianco čekov za Busha

Bagdad/New York/Washington - Nova predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa, v katerem imajo po novembrskih volitvah večino demokrati, Nancy Pelosi je nakazala, da bi lahko prišlo v predstavniškem domu do nasprotovanja financiranju dodatnih sil za Irak. Ameriški predsednik George Bush ne bo "dobil nobenega bianco čeka več, da bi lahko delal, kar hoče," je za ameriško televizijo CBS danes dejala Pelosijeva.

Kongres je po njenih besedah pripravljen izvajati svojo z ustavo zagotovljeno dolžnost. Pelosijeva sicer v pogovoru ni želela jasno izključiti pristanka na morebitno povečanje sredstev. "Če se bo predsednik v svoji prošnji za proračunska sredstva odločil za stopnjevanje vojne, želimo videti, kaj je v njej namenjeni za podporo že nameščenih sil. Ameriško ljudstvo in kongres podpirata te sile. Ne bomo jih zapustili. A če se bo predsednik odločil dodati k misiji, bo moral to upravičiti," je še dejala Pelosijeva.

Pelosijeva in vodja senatne večine Harry Reid sta se sicer v petek v pismu Bushu izrecno izrekla proti povečanju sil v Iraku in namesto tega zahtevala začetek umika ameriških vojakov. Po podatkih televizije CBS pa v nasprotju s tem novi ameriški obrambni minister Robert Gates priporoča začasno povečanje sil na 20.000 mož. Bush bo sicer sredi tedna predstavil novo ameriško strategijo za Irak.

Al-Tikriti in al-Bandar usmrčena še ta teden?

Visoko iraško sodišče v Bagdadu je nekdanjega voditelja obveščevalne službe Barzana Ibrahima al-Tikritja, (sicer polbrat Sadama Huseina) in šefa Huseinovega revolucionarnega sodišša Awad al-Bandarja obsodilo na smrt z obešenjem. Slednja sta po razsodbi sodišča odgovorna za uboj 148 šiitskih muslimanov v iraški vasi Dujail v osemdestih letih prejšnjega stoletja.

Šiitski poslanec Sami al Askari, ki je prisostvoval Huseinovi usmrtitvi, je dejal, da imajo za usmrtitev Barzana Ibrahima al Tikritija in Avada Ahmeda al Bandarja čas do 25. januarja. Takrat se namreč izteče 30-dnevno obdobje, ki ga iraška zakonodaja dopušča za izvedbo usmrtitve, potem ko jo potrdi iraško prizivno sodišče.

Dvojico naj bi po prvotnih načrtih usmrtili v četrtek, a so nato usmrtitev preložili. Kot so sporočili v uradu iraškega premiera Nurija al Malikija, so usmrtitev preložili "zaradi mednarodnega pritiska" . Huseinova usmrtitev je namreč v svetu sprožila ogorčenje, potem ko se je v javnosti pojavil neuraden videoposnetek, na katerem je videti varnostnika, kako sramoti nekdanjega predsednika.

Za svojo usodo sta zaskrbljena še dva od nekdanjih Huseinovih sodelavcev, Taha Jasin Ramadan in Tarik Aziz. Ramadan, nekdanji iraški podpredsednik, je bil zaradi dogodkov v Dudžailu obsojen na dosmrtno ječo, medtem ko Aziza zadržujejo brez obtožnice.

Banova prva diplomatska akcija

Novi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je v pismu iraškemu predstavniku v ZN, pozval Irak, naj začasno preloži usmrtitev dveh Huseinovih sodelavcev, ki ju je nekdanji usmrčeni iraški predsednik imenoval na visoke položaje. V izjavi, ki so jo objavili ZN, je Ban sporočil, "naj iraška vlada odobri odložitev tistih smrtnih kazni, ki naj bi jih izvedli v bližnji prihodnosti".

Vodja Banovega kabineta Vijay Nambiar je iraškemu odposlancu pri ZN poslal pismo, v katerem je Ban podprl poziv visokih predstavnikov ZN za človekove pravice, "naj iraška vlada izkaže zadržanost pri izvajanju smrtnih kazni, ki jih je izreklo iraško sodišče".

Poziv generalnega sekretarja je podoben pozivu, ki so ga ZN objavili pred usmrtitvijo Huseina. Ban sicer ni želel obsoditi Huseinove usmrtitve. Iraški premier al Maliki pa je v soboto napadel kritike tega dejanja in dejal, da bo ponovno preučil odnose z državami, ki kritizirajo usmrtitev Huseina, saj naj bi bilo njegovo obešenje iraška notranja zadeva.

Ban Ki Mun, ki je delo generalnega sekretarja šele začel opravljati, si je kritike prislužil s trditvijo, da „vsaka država sama odloča zanjo“, ki ni zvenelo v skladu z opredelitvijo ZN proti smrtni kazni.

Ban je v pismu obrazložil, da "so vse članice mednarodne ZN obvezane spoštovati na mednarodno humanizarno pravo o človekovih pravicah“ Iraški predsednik Nauri Maliki se je jezno odzval na mednarodne pozive proti izvedbe smrtne kazni. Maliki je dejal, da bo njegova vlada lahko spremenila odnose, s katerokoli vlado, ki bo kritizirala „dejanje“. Maliki je dodal, da je obešenje "domača zadeva, izvedena za dobrobit iraške enotnosti, saj je bil iraški predsednik deležen pravičnega sojenja", je še dejal Maliki. Medtem se mednarodni protest proti uvedbi smrtne kazni nadaljuje. Župan Rima je prižgal svečo v koloseju v podporo Italiji za ukinitev smrtne kazni po svetu. Medtem se v iraškem Bagdadu nadaljuje nasilje pouličnih tolp.

Blair še ni javno spregovoril o usmrtitvi Huseina

Urad britanskega premiera Tonyja Blaira je danes sporočil, da je po mnenju predsednika britanske vlade način, na katerega je bil usmrčen nekdanji iraški predsednik Sadam Husein, "popolnoma napačen". Sam Blair naj bi o usmrtitvi Huseina 30. decembra javno spregovoril prihodnji teden, česar doslej še ni storil.

Obešanje sta že obsodila njegov namestnik John Prescott ter finančni minister Gordon Brown, ki bo letos najverjetneje Blaira nasledil na položaju premiera. Brown je dejal, da “lahko to označimo za obžalovanja vreden potek dogodkov".