Pentagon svari pred državljansko vojno

Bagdad/Washington – Neznanci so v zasedi pričakali skupino šiitskih romarjev v bližini svetega šiitskega mesta Kerbale in jih 14 ubili. Med mrtvimi – gre za 11 pakistanskih in tri indijske državljane – je bilo pet žensk, napadalci pa so vse zvezali in jih ubili s streli v glavo. Incident naj bi se zgodil pred tremi dnevi.

V bagdadski četrti Vazirija sta bila v eksplozijah treh bomb, namenjenih policijskemu konvoju, ubita dva civilista, še 19 ljudi, med njimi trije policisti, so bili ranjeni. V eksploziji v nekem stanovanju v pretežno šiitski četrti Novi Bagdad so bile ranjene tri osebe. V Bagdadu so našli trupla štirih likvidiranih oseb.

V mestu Bakuba, severovzhodno od Bagdada, so neznanci napadli policijsko patruljo ter pri tem ubili najmanj tri policiste in mestnega župana, na severozahodu mesta so ubili še dva civilista, še enega pa na zahodu mesta. V še nekaj napadih po mestu in okolici so ranili še najmanj 12 ljudi, med njimi štiri policiste.

V eksploziji avtomobila bombe ob policijski postaji v kraju Mahavil, 75 kilometrov južno od Bagdada, so bile ubite tri osebe, še 14 je bilo ranjenih.

Ameriška letala so v raketnem napadu uničila neko hišo v kraju Jusufija južno od Bagdada in pri tem ubila tri osebe, ki jih sumijo, da so od tam streljali z minometi. Pri tem je bilo ranjenih še neznano število drugih oseb.

Abu Graib v iraških rokah

Zloglasni zapor Abu Graib pri Bagdadu, ki je postal znan po mučenju zapornikov, so koalicijske sile v petek uradno predale iraškim silam, je povedal predstavnik iraške vlade Ali al Dabak. Američani so zapor prepustili Iračanom, ko so ga popolnoma izpraznili, kaj se bo zgodilo s praznimi prostori, pa se bodo še odločili - Američani sicer ne pričakujejo, da jih bodo Iračani še naprej uporabljali kot zapor.

Potem ko je ameriška vojska marca naznanila, da bo zapor v treh mesecih zaprla, je bilo v okviru načrta premiera Nurija al Malikija za narodno spravo izpuščenih več kot 2000 zapornikov, preostale pa so preselili.

Ameriška vojska v Iraku nadzoruje še tri zapore: kamp Bucca na jugu države, Fort Suse v severnem Kurdistanu in kamp Cropper ob bagdadskem letališču, kjer so zaprti voditelji prejšnjega iraškega režima, med njimi tudi Sadam Husein.

Abu Graib je postal svetovno znan leta 2003 s škandalom o zlorabah tamkajšnjih ujetnikov s strani ameriške vojske, potem ko so se pojavile fotografije poniževalnega in nečloveškega ravnanja z zaporniki. Ameriška administracija je zlorabe opisala kot osamljene primere, vojaška sodišča pa so zaradi njih kaznovala devet ameriških vojakov.

Charles Gruner, ki naj bi bil kolovodja krutega ravnanja z ujetniki, je bil obsojen na deset let zapora, njegova prijateljica Lynndie England, ki je bila fotografirana z golim ujetnikom na pasjem povodcu, pa je dobila tri leta zapora ter nečastni odpust. Tedanja upravnica zapora Janis Karpinski je zaradi posredne odgovornosti izgubila čin generalke in nazadovala v polkovnico - leta 2005 je izdala knjigo, v kateri zatrjuje, da so zlorabe izvajali pogodbeni delavci izučeni v Afganistanu in v ameriškem zaporu Guantanamo na Kubi.

Pentagon svari pred državljansko vojno

Zadnje četrtletno poročilo Pentagona ameriškemu kongresu o napredku v Iraku posredno priznava, da je nevarnost državljanske vojne v Iraku vse večja. Pentagon sicer ne priznava, da v Iraku dejansko že poteka državljanska vojna, čeprav opisuje - poleg običajnih napadov na ameriške vojake - vse večje naraščanje nasilja med različnimi skupinami.

Poročilo pokriva obdobje od sredine maja do sredine avgusta in v tem obdobju je povprečno število napadov na Američane in Iračane v primerjavi s prejšnjim obdobjem poraslo za 24 odstotkov na povprečno 792 napadov. To je največ od začetka vojne marca 2003 naprej. Poročilo Pentagona pravi, da je varnostni položaj v Iraku sedaj "najbolj kompleksen" od začetka vojne.

Govori o tem, da se nezakonite milice utrjujejo, še posebej v Bagdadu in okolici, kjer jih prebivalstvo že jemlje kot jamstvo za varnost in zagotavljanje osnovnih potreb. Naraščanje nasilja med različnimi skupinami naj bi po navedbah poročila vsaj deloma vzpodbujala Iran in Sirija, predvsem pa glasna manjšina verskih skrajnežev. Različni odredi smrti vse bolj napadajo civiliste, poročilo pa med pozitivnimi premiki omenja smrt vodje Al Kaide v Iraku Abu Musaba al Zarkavija.

Administracija predsednika Georgea Busha še vedno zatrjuje, da v Iraku prihaja do napredka in je sprožila veliko javno kampanjo, da o tem prepriča tudi Američane, med katerimi jih le še tretjina meni, da je bila vojna proti Iraku potrebna. O "napredku" sicer govori tudi dejstvo, da se je v zadnjih petih tednih število ameriških vojakov v Iraku povečalo za 13.000 na 140.000, predvsem zaradi položaja v Bagdadu in okolici.

Vse več kongresnikov vse bolj glasno zahteva " spremembo smeri", čeprav le redko kdo tudi pove, kaj natančno s tem misli. Vodja demokratske manjšine v senatu Harry Reid je poročilo izkoristil za splošno politično oceno, da administracija vse bolj izgublja stik z dejstvi na terenu in poziv, da potrebujejo novo smer za končanje vojne, zmago proti teroristom in zagotovitev varnosti Američanom.