Rešitev irskega vprašanja otežuje predvsem notranjepolitični položaj na Otoku. Problem smo za lažje razumevanje strnili v pet ključnih iztočnic.
Irsko vprašanje kot grožnja miru
Ko so se britanski volivci junija 2016 odločili podpreti izstop države iz EU, so glasovali tudi za izstop iz evropskega notranjega trga in iz evropske carinske unije. Glasovanje je imelo neposredne posledice za prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi med Združenim kraljestvom in drugimi deli EU skupaj z Irsko. Kopenska meja med državama bo po brexitu postala zunanja meja Evropske unije, posledica tega pa bo njen povečan nadzor. Mnogi se bojijo, da bi ta lahko ogrozil obstoj velikonočnega sporazuma, s katerim se je leta 1998 uradno končal severnoirski konflikt, in znova obudil napetosti med britanskimi unionisti ter irskimi republikanci, ki so na otoku tragično zaznamovale drugo polovico 20. stoletja.
Pogajanja o rezervni rešitvi
Združeno kraljestvo bo iz EU uradno izstopilo marca prihodnje leto, a bo do izteka tako imenovanega prehodnega obdobja decembra 2020 ostalo del evropskega notranjega trga. Irsko vprašanje predvsem evropska stran rada označuje kot največjo oviro pri doseganja končnega ločitvenega dogovora o brexitu, ki vključuje tudi okvir prihodnjih odnosov. Evropska komisija in irska vlada vztrajata, da se morata obe strani uskladiti o tako imenovani rezervni rešitvi irskega vprašanja, ki bi začela veljati, če do izteka prehodnega obdobja konec leta 2020 Bruslju in Londonu ne bi uspelo skleniti obsežnega trgovinskega sporazuma, ki bi odpravil kakršno koli potrebo po vzpostavitvi fizične meje na irskem otoku.
Kakšno rešitev predlaga EU?
Za EU, ki britanski vladi po brexitu predlaga sklenitev obsežnega trgovinskega dogovora po vzoru tistega, ki ga ima Unija sklenjenega s Kanado, bi bila optimalna rezervna rešitev obstanek Severne Irske v carinski uniji oziroma v enotnem evropskem trgu. Za Severno Irsko bi še naprej veljala evropska pravila in standardi. S tem bi odpravili potrebo po vzpostavitvi fizične meje na irskem otoku, saj bi se ves nadzor blaga premaknil v Irsko morje. A to bi ustvarilo carinsko in regulativno mejo znotraj Združenega kraljestva, čemur pa britanski unionisti na Severnem Irskem odločno nasprotujejo. Poudarjajo, da to ne bi ogrozilo le celovitosti države, ampak bi povzročilo tudi gospodarsko škodo. Združeno kraljestvo – in ne Irska – je primarni trg za večino izdelkov in storitev, ki jih proizvedejo na Severnem Irskem.
Kakšno rešitev predlaga London?
Britanska vlada je junija letos sprejela tako imenovani predlog iz Chequersa, skladno s katerim bi Združeno kraljestvo vzpostavilo »prostotrgovinsko območje« z EU, celotna država bi ostala del evropskega notranjega trga za blago, ne pa tudi za storitve, kapital in ljudi. Tako bi se izognili povečanemu nadzoru na kopenski meji z Irsko. Ker so večino predloga iz Chequersa voditelji EU že zavrnili, Theresa May pred sredinim vrhom znotraj vlade, svoje konservativne stranke, pa tudi pri opoziciji, išče soglasje o novem predlogu, po katerem bi Združeno kraljestvo v celoti ostalo del evropske carinske unije, dokler bi potekala pogajanja med Brusljem in Londonom o trgovinskem sporazumu, na enotnem trgu za blago pa bi ostala zgolj Severna Irska. Evroskeptiki v njeni lastni stranki premierko opozarjajo, da bi njen načrt državo zreduciral na raven »evropske kolonije«, hkrati jih tudi moti vztrajanje EU pri tem, da se v dogovor ne vključi datuma izteka rezervne rešitve.
Umetno ustvarjen problem
Evroskeptiki kot alternativo premierkinemu predlogu zagovarjajo idejo o uporabi tehnoloških rešitev, s katerimi bi bil nadzor irske meje izvajan od daleč. Premierkin predlog se jim zdi škodljiv za britanske interese, predvsem jih skrbi možnost, da bo rezervna rešitev na koncu postala stalna rešitev, Združeno kraljestvo pa ne bo moglo uresničiti nobenih od prednosti izstopa iz EU, denimo uveljavljanja svoje lastne trgovinske politike. Iz podobnih vzrokov premierki nasprotujejo tudi severnoirski demokratični unionisti, od katerih je odvisna večina, ki jo v britanskem parlamentu uživa njena vlada. Oboji vztrajajo, da je izstop brez dogovora iz EU boljša možnost kakor izstop s slabim dogovorom. Irsko vprašanje je po njihovem umetno ustvarjen problem. V primeru brexita brez dogovora, kot poudarjajo, niti London niti Dublin iz političnih razlogov ne bosta pripravljena vzpostaviti fizične meje na irskem otoku.