Več kot sedem milijonov švedskih volivcev bo jutri izbiralo nov enodomni parlament. Na voljo je 349 poslanskih mest, ki si jih bodo razdelili trije politični bloki: levosredinski, desnosredinski in skrajno desni.
 

Priseljevanje je bilo v ospredju volilne kampanje

Porast skrajne desnice v zibelki evropske socialdemokracije in eni izmed najbolj liberalnih držav na stari celini večina analitikov pojasnjuje kot posledico migrantske krize, med katero je Švedska sprejela največ migrantov na prebivalca od vseh evropskih držav. Nekateri opazovalci poudarjajo, da je težava starejša in da politika odprtih vrat nikoli ni imela večinske podpore volivcev. Težave z integracijo priseljencev, naraščanje stopnje kriminala in pritiski, ki jih je priseljevanje ustvarilo na javne storitve, so bili med najbolj izpostavljenimi temami volilne kampanje.

Švedski demokrati so pred zgodovinskim uspehom

Stranka, ki si obeta najmanj drugo mesto na jutrišnjih volitvah, je preslikava evropske skrajne desnice, seveda z lokalno identiteto. Švedski demokrati niso nastali z migrantsko krizo, ampak eksponentno širijo volilno podporo od leta 2005, ko je vodenje stranke prevzel karizmatični Jimmie Åkesson. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2014 so nasledniki švedskih neonacistov s skoraj 13 odstotki glasov postali tretja največja stranka v parlamentu. V nedeljo jim ankete obetajo znatno višjo podporo, nekatere celo zmago.
 

Podpora tradicionalnim strankam je v upadu

Na podlagi izida volitev bo država dobila novo vlado, ki bo nasledila manjšinsko koalicijo Socialdemokratov (SD) in Zelenih, ki je pod vodstvom premiera Stefana Löfvena na Švedskem vladala zadnja štiri leta. Po seštevku zadnjih javnomnenjskih anket Socialdemokrati, največja stranka v državi od leta 1914, ostajajo v rahli prednosti pred skrajnimi desničarji, medtem ko se njihovi koalicijski partnerji borijo za obstanek v parlamentu. V krizi ni samo socialdemokracija, ampak tudi tradicionalna desnica: konservativni Zmerni stranki se na volitvah obeta najslabši rezultat v zadnjih 16 letih.
 

 

Nezadovoljstvo vodi v politično nestabilnost

Švedski demokrati tudi ob morebitni zmagi ne bodo dobili dovolj glasov za oblikovanje vlade. Usoda te bo odvisna od razmerja med tradicionalnima političnima blokoma. Za zdaj kaže, da niti levosredinski niti desnosredinski blok ne bosta dobila večine glasov. Nobeden izmed njiju tudi nima popularnega voditelja, ki bi presegal strankarske delitve. V takšnem okolju se utegne skrajna desnica znajti v položaju, ko bo lahko še bolj neposredno in odločno diktirala usmeritev politične agende.


  

Nova preizkušnja za evropsko socialdemokracijo

Nagibanje političnega ravnovesja na desno osem mesecev pred volitvami v evropski parlament bo budno spremljala vsa Evropa. Švedska že nekaj časa ni več svetla, progresivna izjema evropske politike. Toda relativna moč njene levice je vselej bila upanje in navdih tudi za druge progresivne sile na stari celini. Švedska in evropska socialdemokracija poskušata ostati relevantni v času, ko socialna država in pravice delavcev niso več v ospredju političnih razprav. Jutri ju verjetno čaka novo razočaranje.