Pirsingi in tatuji nekoč simbol upora, danes prestiž

Benjamin Skubic, ki je pred skoraj štirimi leti odšel v Berlin, kjer dela kot pirser, pravi, da je pandemija covida-19 pokazala, da so pirsingi in tatuji nekaj, česar človek dejansko ne potrebuje.

Objavljeno
04. maj 2020 06.00
Posodobljeno
04. maj 2020 17.42
Pred desetimi leti si je dal narediti prvi pirsing, dve leti pozneje prvi tatu. Po desetih letih ima že deset pirsingov, njegovo telo pa je skoraj v celoti prekrito s črnilom. FOTO: osebni arhiv
Pred desetimi leti si je dal Benjamin Skubic narediti prvi pirsing, dve leti pozneje prvi tatu. Danes njegovo telo, ki je skoraj v celoti prekrito s črnilom, krasi deset pirsingov. Zaradi zanimanja za tovrstno ustvarjalnost je vedno več časa preživel v celjski Chebeli, studiu za pirsing in tetoviranje ter kavarni. Kasneje je tam tudi delal, prav tako je – sprva na stružnici starega očeta – izdeloval lesene uhane, tako imenovane pluge.Ti so mu med drugim odprli vrata v svet nakita in pirsinga. V Berlin je odšel na dopust, hkrati pa dostavil svoje lesene uhane prijatelju Brianu, ki ga je spoznal na seminarjih za pirsinge in tatuje v ...
Celoten članek lahko preberete po ogledu videa.

Predvajajte video in nadaljujte z branjem članka.

 
Lahko pa postanete naš naročnik in takoj dostopate do vseh vsebin. Naročite se lahko tukaj.