Pismo iz New Yorka: Ameriški kamikaze majejo svet

Ameriški poslanec Steven King celo med bolj konservativnimi republikanci velja za nekoliko skrajnega, če ne že skoraj čudaškega. Zaradi njegovih stališč se mora vrh desnice včasih javno opravičevati, da so njegove izjave sovražne in ignorantske. Te dni je King na čelu frakcije, ki je republikance potisnila v neizprosen boj proti reformi Obamacare in ustavila delo vlade. In zadnjih deset let suvereno zmaguje na volitvah v Iowi.

King je dal jasno vedeti, da Barack Obama ni njegov najljubši predsednik, pred volitvami 2008 je izjavil, da bodo ob njegovi zmagi radikalni muslimani bolj množično plesali na ulicah, kot so po terorističnem napadu 11. septembra. Kolegom v spodnjem domu kongresa je nazorno prikazal, kako bi lahko zgradili betonski zid na meji z Mehiko in ga opremili z električnimi žicami, »podobno, kot ogradimo živino«. Sodržavljane v Iowi je svaril, da jih bodo preplavile istospolne poroke, če ne bodo ukrepali in odstavili treh državnih vrhovnih sodnikov, ki jih podpirajo (kar mu je uspelo). Opozorila o podnebnih spremembah odpravi z besedami, da »gre bolj za vero kot znanost«.

Njegovo vztrajanje pri »odgovornem oblikovanju proračuna« in omejevanju »vladnega zapravljanja denarja davkoplačevalcev« ga je potisnilo v skupino komaj enajstih poslancev (od 435), ki so glasovali proti pomoči za obnovo po orkanu Katrina. »Steve King je bil čajankar, preden je gibanje čajankarjev sploh nastalo,« je poslanca iz podeželske Iowe za New York Times opisal Steffen Schmidt, profesor politologije na državni univerzi Iowe v mestu Ames. Toda v isti sapi dodaja, da je »izjemno šarmanten in očarljiv, odličen pripovedovalec zgodb. Vsakega demokrata, ki ga izziva na volitvah, povozi kot buldožer.«

Njegova učinkovitost na volitvah je tako prepričljiva, da so mu pred tremi leti pri volilnem močeradenju (gerrymandering, ameriški izraz za manipulacije pri preoblikovanju volilnih enot) v njegovo volilno enoto dodelili precej liberalnejša okrožja. Lani se je tako za svoj šesti mandat spopadel z nekdanjo prvo damo Iowe Christie Vilsack in zmagal z zanj skromnimi 53 odstotki. »Spopadel sem se s sedem milijonov dolarjev vredno kampanjo, sanjsko kandidatko demokratov, z volilnim strojem Obame in vseeno zmagal,« po vnovičnem uspehu ni zmogel skriti zadovoljstva.

Klika kamikaze

King je tako del klike kamikaze, kakor kritiki imenujejo skupino kakšnih 40 čajankarskih poslancev, ki so prevzeli vajeti na desnici in s skrajnimi, skoraj neizprosnimi stališči usmerjajo delovanje republikanske stranke. Gre za ideološko predane, zelo konservativne politike, ki so prepričani, da je država izgubila nadzor nad porabo denarja, kar hočejo za vsako ceno ustaviti, hkrati pa bijejo boj proti večji sproščenosti pri družbenih vprašanjih, kot so denimo pravice istospolnih parov.

Ob sedanji blokadi dela vlade in grozeči plačilni nesposobnosti ZDA, ki jo kamikaze uporabljajo kot obliko izsiljevanja za svoje zahteve, so zmerni desničarji vse bolj nemirni in celo jezni na čajankarske neomajneže. Toda po besedah zgodovinarja in publicista Geoffreyja Kabaserviceja so prav oni krivi za sedanji vzpon radikalnega gibanja v stranki. Profesor z univerze Yale pravi, da je oče tega radikalizma politik Newt Gingrich, ki se je prav s pomočjo zmernega krila v začetku devetdesetih povzpel v vrh stranke.

Republikanci so bili namreč štiri desetletja manjšina v kongresu, po letih zmernejših stališč in sodelovanja z demokrati pri vladanju pa so prisluhnili trditvam Gingricha, da morajo naelektriti volivce, jih razdeliti na jasneje razmejena politična bloka, kongres pa napasti kot brezupno in nelegitimno institucijo. Namera je uspela, toda zmaga na volitvah 1995 je bila vsaj s stališča zmernežev Pirova, saj je stranko potisnila na sedanjo pot protivladnega radikalizma. S čajankarji je »boj proti eliti v Washingtonu« postala politika, ki žre lastne otroke, njena žrtev so bili namreč številni dolgoletni (in ponavadi zmernejši) poslanci in senatorji.

Te dni, ko je vlada ZDA ustavila delo, vsi pa se spopadamo z grožnjo, da bodo kamikaze zamajale mednarodne finančne trge in povzročile novo recesijo, so republikanski zmerneži skoraj brez političnega vpliva na radikalno krilo. Po besedah Kabaserviceja se hkrati bojijo, da bi spopad znotraj stranke to za dolga leta potisnil na politično obrobje. In dokler Gingricheva strategija na volitvah v kongres deluje, je ne bodo spreminjali kljub visoki ceni zanjo.