Iz afere v afero, s katerimi se razkrivajo nečedni posli avstrijskih svobodnjakov in njihovih sodelavcev, se nezadržno ruši dediščina kontroverznega Jörga Haiderja, sovražnika slovenske manjšine, desničarskega simpatizerja avstrijske nacistične preteklosti. Populista, ki je povzdignil svobodnjaško stranko v vrh priljubljenosti na Koroškem in jo zmagoslavno popeljal vse do dunajskih vladnih palač. Zdaj se pravljica očitno končuje.
Haider je umrl oktobra 2008 v prometni nesreči, nad katero je še zdaj senca skrivnosti. Zakaj je zletel s ceste, je bil res alkoholiziran, kam je bil namenjen, je res živel dvojno življenje, so vprašanja, ki za nekatere še vedno ostajajo brez odgovora. Mit Jörga Haiderja na Koroškem še ni ugasnil. Medtem pa afere, ki zadnja leta pretresajo Avstrijo, nazorno razkrivajo način njegovega političnega delovanja.
Če se je ob prihodu svobodnjaške stranke na zvezno oblast leta 2000 zgražala predvsem tujina (Avstrijo so doletele celo neke vrste sankcije EU), ima zdaj domača javnost priložnost spoznati, kaj vse so si privoščili takratni novi oblastniki.
ajprej je bil na vrsti Karl-Heinz Grasser, nekdanji čudežni deček svobodnjaške stranke iz Haiderjevega najožjega koroškega kroga, ki je v meteorskem vzponu postal najmlajši finančni minister v avstrijski zgodovini. Lepi mož lepe dedinje družine Swarovski je zdaj samo še tarča posmeha in zgražanja, ko v sodnih in parlamentarnih preiskavah odkrivajo, kam vse je poniknil denar v privatizaciji državnega premoženja.
Nov potres pa doživlja Koroška te dni, ko se razkriva ozadje prodaje koroške banke Hypo Alpe Adria nemški banki BayernLB leta 2007. Na Koroškem ni nikakršnega poletnega mrtvila; politično dogajanje je razgreto kot zrak ob vročinskem valu.
Razdeljeno pod mizo
Dokončno je zavrelo, ko je davčni svetovalec Dietrich Birnbacher julija pred celovškim deželnim sodiščem priznal, da so si provizijo od prodaje banke Hypo, ki je bila v večinski lasti dežele Koroške, razdelili s šefoma koroških svobodnjakov in koroške ljudske stranke Jörgom Haiderjem in Josefom Martinzem, denar pa porabili tudi za tajno financiranje omenjenih strank. Razdelili so si po bratsko; tretjina od šestih milijonov »honorarja za pripravo pogodbe o prodaji banke« je pripadla njemu osebno, drugi dve pa Haiderjevim svobodnjakom in Martinzevi ljudski stranki. Po priznanju davčnega svetovalca je najprej odstopil Martinz, nato pa še sedanji vodja koroških svobodnjakov Uwe Scheuch, ki je prav tako sodeloval pri teh dogovorih.
Martinz, ki je pod težo obtožb priznal vpletenost, je na celovškem sodišču krivdo zvalil na pokojnega Haiderja, češ da je bila ideja njegova. Ker sta po Haiderjevi smrti od Birnbacherja zahtevala denar za svobodnjaško stranko, sta bila Scheuch in deželni svetnik Harald Dobernig že obsojena na sedem mesecev pogojnega zapora in plačilo 150.000 evrov kazni.
Predčasne volitve
Po padcu podpore na državni ravni se z najnovejšim škandalom za svobodnjaško stranko očitno končuje tudi obdobje prevlade v njeni »bazi«, na Koroškem. Zdaj imajo svobodnjaki v deželnem zboru kar polovico mandatov, na prihodnjih volitvah pa se jih po javnomnenjskih anketah lahko nadejajo le še četrtino.
Vse tri druge v koroškem deželnem zboru zastopane stranke, socialdemokrati, zeleni in tudi ljudska stranka, so namreč zaradi afere zahtevale predčasne volitve, in kakor kaže, svobodnjakom kljub krčevitemu upiranju tega ne bo uspelo preprečiti. Zaradi pritiska javnosti bo moral njihov deželni glavar Gerhard Dörfler volitve razpisati.
Tako se skoraj štiri leta po njegovi smrti in po lanski postavitvi dvojezičnih napisov na območjih s slovensko manjšino na Koroškem obdobje Jörga Haiderja vendarle končuje. Čeprav, seveda, pretendentov za njegovo nasledstvo še ne bo zmanjkalo.