Tiskane izdaje
Sarajevo - Pred avstrijskim veleposlaništvom zato, ker so oblasti na Dunaju verjele lažnim obtožbam Beograda, pred srbskim zaradi pravosodne agresije na BiH, največ pa jih je pred predsedstvom BiH, parlamentom BiH in ministrskim svetom BiH, saj oblast obtožujejo, da ni zmožna zavarovati svoje državljane. Hkrati pa so v Banjaluki skoraj vse politične stranke in združenje borcev ter taboriščnikov podprli srbsko tiralico in aretacijo generala Jovana Divjaka.
Milorad Dodik, predsednik Republike srbske in vodja vladajoče stranke SNSD, je izjavil, da bi morali Divjaka aretirati že veliko prej, ker je sodeloval pri zločinu na Dobrovoljački ulici. Dodik je izrazil upanje, da Srbija ne bo odstopila od naloga za aretacijo 74-letnega generala ter da sodelovanje sodišča BiH ter tožilstva BiH za to ni potrebno, saj ti dve ustanovi za zločin na Dobrovoljački nista še nikogar osumili.
Tožilstvo BiH te obtožbe zavrača in trdi, da v zvezi z omenjenim zločinom že poteka postopek. Vendar vsi v Beogradu ne razmišljajo tako kakor Dodik. Fundacija za humanitarno pravo je pozvala tožilstvo Srbije, da naj pristojnim organom BiH izroči vse dokaze, ki jih imajo proti Divjaku. Že četrtič srbski tožilci za vojne zločine začenjajo politično motiviran postopek, s katerim resno ogrožajo zaupanje žrtev in strokovne javnosti v pravosodne institucije, menijo v tej fundaciji.
Srbsko tožilstvo je prepričano, da je bilo med napadom na kolono JA maja leta 1992 na Dobrovoljački ulici v Sarajevu ubitih 42 vojakov, 73 je bilo ranjenih, 215 pa zajetih. Vendar je tedanji general JA in poveljnik sarajevskega vojaškega poveljstva Milutin Kukanjac že pred leti zatrdil, da so ti podatki pretirani in da je v enoti, ki je štela 200 vojakov, padlo šest mož. Protestom pred veleposlaništvi in državnimi ustanovami v Sarajevu so se pridružili tudi sarajevski srbski mestni svet, hrvaški mestni svet, klub neodvisnih intelektualcev 99 ter številne humanitarne in verske organizacije. Številna protestna sporočila so poslali nekdanji diplomati iz Francije, Italije in drugih držav.
Značilno je, da oblasti v BiH še danes ne vedo, na podlagi česa je avstrijska policija odvzela prostost Divjaku, saj so bile umaknjene rdeče tiralice proti njemu. Oblasti v Sarajevu so zbegane tudi zato, ker je s tiralico za Divjakom Srbija prekršila pred kratkim podpisani sporazum z BiH o pravni pomoči v državljanskih in kazenskih sporih, s katerim so se dogovorili, da vsaka država sodno preganja zločine, ki so jih na njenem ozemlju zagrešili njeni državljani. Medvojni član predsedstva BiH Ejup Ganić, ki je bil lani zaradi enake tiralice aretiran v Londonu, se je takoj aktivno vključil v obrambo Divjaka. Veleposlaniku BiH na Dunaju je posredoval dva pomembna dokumenta za izpustitev Divjaka. Prvi se nanaša na oceno haaškega tribunala, da v »primeru Dobrovoljačke« ni nikakršnih dokazov, da gre za vojni zločin, drugi dokument pa je razsodba sodišča v Londonu, da v Ganićevem primeru ni šlo za vojni zločin in da je Srbija ponaredila dokumente in zlorabila britanski sodni sistem.
