Po Beethovnu na večerjo v Bellevue

Berlin/Bruselj/Rim - Stran od vrveža na berlinskih ulicah nemški predsednik Horst Koehler v dvorcu Bellevue na gala večerji gosti vrh evropske politike, ki ima na meniju postrv, špinačno juho, goveji file v burgundskem vinu in jabolčno sladico.

S predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo je na slovesnostih tudi njegova spremljevalka Urška Bačovnik. Pred večerjo je nemški astronavt Thomas Reiter predstavil posnetke Zemlje, ki jih je napravil na svoji zadnji misiji v vesolju.

Barroso: EU je najboljši odgovor na globalizacijo

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je na bruseljski slovesnosti ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ki je postavila temelje za Evropsko unijo, dejal, da je treba evropske države pripraviti na soočenje z gospodarskimi, pa tudi družbenimi izzivi globalizacije. "Ponovno je treba poudariti, da je EU najboljši odgovor na izzive globalizacije, trajnostne gospodarske rasti, konkurenčnosti, politične solidarnosti, oskrbe z energijo, podnebnih sprememb in varnosti," je menil Barroso.

Barroso: V Evropi smo vzpostavili trajen mir

"Ponosni bi morali biti na naše pretekle dosežke, saj smo v Evropi vzpostavili trajen mir," je dejal Barroso in dodal, da je to skupaj z vstopom vzhodno- in srednjeevropskih držav v unijo zgodovinski dosežek. Da pa bi ohranili te dosežke, moramo uspeti v prihodnosti, je poudaril. Evropski voditelji imajo pri tem poglavitno odgovornost, da si prizadevajo za boljšo Evropo, je menil Barroso. "To je zgodovinska preizkušnja, ki se pojavi enkrat v življenju. Če uspemo, bo imela Evropa imenitno prihodnost," je zaključil.

Merklova: Berlin je bil epicenter številnih grozot in simbol tega, kar smo dosegli v Evropi v zadnjih petdesetih letih

"Berlin ni gostitelj slovesnega neformalnega vrha ob 50. rojstnem dnevu EU zgolj zato, ker je prestolnica predsedujoče uniji. Mesto je bilo namreč epicenter številnih grozot, ki so se na evropskih tleh dogajale v 20. stoletju", je pred začetkom berlinskega vrha pojasnila predsedujoča uniji, nemška kanclerka Angela Merkel. "Mesto, ki je bilo nekoč razdeljeno, zdaj pa je združeno, je simbol za to, kar smo dosegli v Evropi v zadnjih 50 letih," je poudarila.

Voditelji sedemindvajseterice bi lahko premostili velike razlike v razumevanju evropske prihodnosti do leta 2009, je še povedala kanclerka novinarjem v Berlinu ob začetku velikega slavja v počastitev 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki velja za rojstni dan današnje EU.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je zagotovil, da cilj nikakor ni preobrazba EU v Združene države Evrope. "Ne poskušamo oblikovati Združenih držav Evrope, temu ostro nasprotujem," je poudaril.

"Nizozemci in Francozi morajo upoštevati države, ki so ratificirale ustavo. Mi pa moramo upoštevati skrbi držav, ki so ji rekle ne," je povedal ob robu srečanja vrha Evropske ljudske stranke (EPP) pred vrhunskim srečanjem, ki se bo začelo drevi s koncertom Berlinskih filharmonikov.

Berlinska izjava je abstrakten kompromis med zagovornicami in nasprotnicami dveh najbolj spornih izzivov EU - širitve in ustave, ki jasno kaže, kako občutljiva so politična razmerja v Evropi. V izjavi sta širitev in ustava le posredno omenjeni, v nemškem predsedstvu pa vseskozi poudarjajo, da bo ustavno vprašanje v osredju na junijskem vrhu, ne v Berlinu.

Janša: Evropa je zgodba o uspehu, pri kateri bodo potrebni kompromisi

" Danes je velik dan," je poudaril premier Janez Janša pred začetkom neformalnega vrha, ki se ga v Berlinu udeležujejo voditelji EU, da bi slovesno obeležili 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe. Slednja velja za rojstni dan sodobne EU.

Evropska zgodba je dokaz, da se probleme da reševati z dobrimi kompromisi, ki bodo potrebni tudi v prihodnje, je še dodal premier Janša. "Toda če bo Evropa tudi v prihodnje vztrajala pri svojih vrednotah, se bodo našle produktivne rešitve za odprte probleme," je povedal ob robu izrednega vrha Evropske ljudske stranke, posvečenega 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe.

"Dejstvo je, da je dosedanje življenje EU zgodba o uspehu," je ocenil premier, hkrati pa dodal, da "seveda so problemi, kot so bili tudi v preteklosti". Te probleme se po njegovih besedah da reševati z "dobrimi kompromisi, ki poženejo stvari naprej".

"Kompromisi bodo potrebni tudi v prihodnje, ker obstajajo razlike, " je opozoril premier. Zaradi teh razlik je še posebej pomembno vztrajati pri vrednotah, na katerih temelji Evropa, je sklenil.

S predsednikom vlade je v Berlinu tudi njegova spremljevalka Urška Bačovnik, vrha EPP pa so se tokrat izjemoma udeležili še minister za finance Andrej Bajuk, minister za okolje Janez Podobnik in evropski poslanec Alojz Peterle. Na vrh so bili namreč ob okrogli obletnici izjemoma povabljeni tudi vsi predsedniki strank, članic družine EPP.

Premier Janša se je v Berlinu sešel tudi s hrvaškim premierjem Ivo Sanaderjem. Z njim se je pogovarjal o pravicah hrvaških državljanov za nakup nepremičnin v Sloveniji.

Vrh EPP sprejel posebno izjavo za državljane EU

Vrh EPP je sicer danes sprejel posebno izjavo za državljane EU, ki na treh straneh poudarja osrednje uspehe unije v preteklem pol stoletja ter zavzema stališče EPP do aktualnih vprašanj, kot so globalizacija, podnebne spremembe, varnost, energetika in vloga EU v svetu.

Papež svari pred staranjem prebivalstva v EU

Papež Benedikt XVI. je pred udeleženci kongresa Zveze škofovskih konferenc Evropskih skupnosti, na Petrovem trgu v Vatikanu, v govoru ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, dejal, da je Evropa z vidika demografije stopila na pot, ki bi lahko vodila do tega, da bi se poslovila od zgodovine.

Papež se je ob tem zavzel za učinkovitejše uravnoteženje gospodarske in socialne dimenzije Evrope. Pomembno je imeti politiko, ki si prizadeva tako za blaginjo kot tudi za večjo konkurenčnost, je po poročanju tujih agencij dejal papež.
Voditelj rimskokatoliške cerkve je ob tem evropske politike pozval k izgradnji skupne evropske hiše, pri čemer po njegovem mnenju ne bi smeli pozabiti na krščanske vrednote.

Benedikt XVI. je govoril pred udeleženci kongresa, ki ga je v Vatikanu organizirala zveza škofovskih konferenc Evropskih skupnosti, na Petrovem trgu pa je papež sprejel tudi več kot 70.000 članov in simpatizerjev katoliškega gibanja Skupnost in osvoboditev.

Berlinski filharmoniki slovesno odprli slavnostni vrh EU

Z gala koncertom Berlinskih filharmonikov se je v nemški prestolnici začel slovesni neformalni vrh EU ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ki velja za rojstni dan današnje EU. Ob začetku koncerta je voditelje držav in vlad sedemindvajseterice nagovoril šef orkestra Simon Rattle. Orkester bo med drugim zaigral Peto simfonijo Ludwiga van Beethovna, nemško himno, evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti, in nemške regionalne skladbe.Gala koncert v Berlinski filharmoniji je mogoče spremljati tudi po spletu.

Ves Berlin je bil sicer že danes v znamenju velikega slavja Evrope. Od šestih zvečer do dveh zjutraj bodo odprli vrata berlinski muzeji Staatliche Museen zu Berlin pod geslom "Noč lepote". V več kot 30 berlinskih klubih bodo do zgodnjih jutranjih ur goste zabavali didžeji in glasbene skupine iz vseh članic unije.

Pred začetkom neformalnega vrha se bo premier Janša udeležil izrednega vrha največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Vrh bo okroglo obletnico EU obeležil s sprejemom posebne skupne "berlinske izjave" EPP.

V berlinski izjavi zahvala novinkam za svobodoljubje

Berlinska izjava, ki je nekakšna rojstnodnevna čestitka EU sami sebi ob svoji 50. obletnici, vsebuje posebno zahvalo državljanom dvanajstih novink iz zadnjih dveh širitev, med njimi Slovencem, za njihovo svobodoljubje. " Zahvaljujoč ljubezni do svobode med ljudmi Srednje in Vzhodne Evrope je bilo mogoče enkrat za vselej preseči nenaravno delitev Evrope," se glasi neuraden prevod izjave, v kateri širitev sicer ni izrecno omenjena.

Posredno pa so kot pomemben uspeh ali cilj v njej omenjene tako dosedanje kot prihodnje širitve. Dosedanje širitve so izpostavljene v navedeni zahvali novim članicam v uvodnem delu, prihodnje širitve pa v sklepnem delu v pozivu k "odprtosti", ki sicer ni natančno opredeljena.

Hkrati z odprtostjo je v istem stavku dodan poziv k nadaljevanju " notranjega razvoja" unije. Tako so snovalci besedila v izjavo vključili sklepe decembrskega vrha, s katerimi so voditelji članic unije državam v čakalnici za članstvo sporočili, da " vrata ostajajo odprta", a da mora EU najprej "pospraviti po hiši".

Berlinska izjava - abstrakten kompromis med zagovornicami in nasprotnicami širitve

Takšen je torej abstrakten kompromis med zagovornicami in nasprotnicami širitve. Med prvimi je poleg Slovenije tudi Velika Britanija, med drugimi pa predvsem Francija, ki je skupaj z Nizozemsko z zavrnitvijo ustavne pogodbe na referendumu maja 2005 tudi sprožila institucionalno krizo unije.

Besedilo je morda res lažje berljivo kot povprečno bruseljsko sporočilo za javnost, vendar že njegova oblika, ohlapno izražena sporočila in uvodni nagovor "Mi, državljani EU" potrjujejo, da tudi ta "rojstnodnevna čestitka" vendarle ostaja "politična izjava ". Uvod tudi pretirano spominja na začetek ameriške ustave, opozarjajo nekateri kritiki besedila.

Evroskepsa Francije

Pogovori o nadaljnji institucionalni ureditvi naj bi se tako konkretno nadaljevali šele po francoskih predsedniških volitvah, ki bodo aprila. Ustavno vprašanje je v Franciji še posebej občutljiva tema, saj so bili prav Francozi tisti, ki so na referendumu maja 2005 prvi zavrnili ustavno pogodbo in s tem sprožili institucionalno krizo.

Tokratni berlinski vrh bo zadnji za francoskega predsednika Jacquesa Chiraca , ki se bo letos po dvanajstih letih poslovil od predsedniškega naziva. Voditelji EU bodo njegovo slovo v Berlinu posebej obeležili, so pred začetkom vrha napovedali v nemškem predsedstvu.

Med proslavami dejavno nemško predsedstvo EU

Sicer je nemško predsedstvo Evropske unije med svečanostmi od iranske vlade zahtevalo takojšnjo izpustitev 15 pripadnikov britanske mornarice, ki jih je v petek, v iranskih in iraških vodah, zajela iranska vojska.