Po Češki za krmilom Švedska

Bruselj - Še preden se bodo na Švedskem, ki danes prevzema predsedovanje Uniji, lotili ukrepov za obvladovanje finančno-gospodarske krize s čedalje višjo brezposelnostjo in priprav na konferenco o blažitvi posledic podnebnih sprememb, ki bo decembra letos v Københavnu, se bo skoraj 44-letni premier Fredrik Reinfeldt moral ukvarjati z umestitvijo novega šefa evrokracije.

Težav pri imenovanju načeloma ne bi smelo biti, kajti José Manuel Barroso je edini kandidat za svojega naslednika, vendar se združene sile levice in zelenih v nedavno izvoljenem evropskem parlamentu upirajo nameri, da bi Portugalca potrdili že na uvodnem zasedanju sredi julija, zato bodo Švedi nadaljevali prizadevanja čeških predhodnikov o kompromisni rešitvi institucionalnega problema. Če bi parlamentarci v alzaški prestolnici sklenili, da bodo o Barrosu odločali šele jeseni, se bo to skoraj zagotovo zgodilo po drugem referendumu o lizbonski pogodbi na Irskem, ki ga napovedujejo na začetku oktobra. Reinfeldt si bo prizadeval preprečiti nekajmesečni »vakuum« na čelu komisije, končni razplet pa je prej odvisen od izida »koalicijskih« pogajanj med poslanskimi klubi ljudske stranke, dosedanjih socialistov in liberalcev kot od diplomatskih sposobnosti premierja predsedujoče članice. Morebitni odlog potrditve Barrosa za drugi mandat bi še bolj zapletel dogajanje v vroči politični jeseni, saj bi se zavlekel tudi postopek imenovanja komisarske ekipe, za katero ta hip še ni jasno, ali bo »niška«, torej manjša od števila članic Unije, ali pa »lizbonska«, ki vsaki državi omogoča »svojega« komisarja. A tudi, če se irski referendum izteče po pričakovanjih, torej s potrditvijo nove pogodbe, bo treba še prepričati trmoglavega češkega predsednika Vaclava Klausa - in morda tudi poljskega državnega poglavarja Lecha Kaczynskega - naj vendarle podpišeta ratifikacijski listini.

Že v prvem mesecu za krmilom skupnosti, točneje 23. in 24. julija, bodo evropski ministri za energijo v Areju na Švedskem povzeli razpravo o sedežu agencije za koordinacijo energetskih regulatorjev (ACER), ki se je na prvem glasovanju izmuznil Sloveniji, čeprav je Ljubljana v konkurenci Bratislave in Bukarešte dobila največ glasov. Prav tedaj (24. julija) so Švedi v Bruslju napovedali tudi prvo medvladno konferenco s Hrvaško, čeprav še ni jasno, ali bodo do takrat odpravljeni razlogi, ki so Sloveniji narekovali ustavitev pogajanj na 13 področjih. Pa tudi pet članic Unije, ki zaradi pomanjkljivega sodelovanja Zagreba z Ictyjem blokirajo poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah, bo tedaj še vztrajalo pri nameri, kajti naslednje poročilo haaškega tožilca Sergea Brammertza je pričakovati šele decembra. Medtem utegne prošnjo za sprejem v Unijo vložiti tudi Islandija, kar bo zagotovo zdramilo širitveni proces iz letargije.

Tradicionalni jesenski vrh Unije so tokrat iz previdnosti potisnili na konec oktobra, ne samo zavoljo irskega referenduma, temveč tudi zavoljo parlamentarnih volitev v Nemčiji (konec septembra). Premier Reinfeldt si bo prizadeval, predvsem na vrhunskih srečanjih z najpomembnejšimi partnerkami (ZDA, Rusijo, Kitajsko, Indijo), utreti pot ambicioznemu dogovoru o zmanjševanju izpuhov toplogrednih plinov po letu 2012, ko poteče veljavnost kjotskega protokola. Podobno kot Francija, ki je v program predsedovanja uvrstila Unijo za Sredozemlje, ali pa Češka, ki si je prizadevala sploviti vzhodno partnerstvo, bo tudi Švedska programu aktivnosti, v katerem je podedovala vse doslej nerešene probleme, dodala nekaj iz lastnega peskovnika - strategijo EU za območje baltiškega morja.

Iz sredine tiskane izdaje Dela