Po Hrvaški bodo vrata EU še dolgo zaprta

Bruselj ostaja zvest obljubi o vstopu balkanskih držav v EU, a širitvena utrujenost in razmere zavirajo napredek.

Objavljeno
10. oktober 2012 23.22
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Skoraj desetletje­ po solunskem vrhu EU, na katerem­ je bila deželam Zahodnega Balkana zagotovljena perspektiva članstva, je najbolj nestabilna evropska regija še daleč od cilja.

Redna poročila evropske komisije, v katerih analizira napredek držav, so še enkrat pokazala, da bo po Hrvaški, ki bo po ratifikaciji pogodbe v vseh državah EU 1. julija prihodnje leto postala 28. članica, zazevala velika časovna luknja. Če odmislimo razvito Islandijo in upoštevamo zgolj tehnične postopke (od napornih pogajanj in dolgotrajne ratifikacije pristopne pogodbe), bi širitveni premor, ki bo nastal do naslednjega vstopa, lahko trajal desetletje ali še več. Opevana evropska perspektiva je negotova, čeprav Bruselj trdi, da širitvena politika pripomore k miru, varnosti in blaginji na stari celini.

Tudi pot Hrvaške v zadnjih osmih mesecih do vstopa utegne biti trnova. Izkušnja z Bolgarijo in Romunijo, ki sta leta 2007 vstopili nepripravljeni na članstvo, je bila poučna. V Romuniji, denimo, imajo – kot je pokazalo ravnanje premiera Victorja Ponta v boju s predsednikom Traianom Băsescujem – še vedno težave z razumevanjem demokracije in načela ločitve vej oblasti. V obeh državah, ki sta še pod posebnim evropskim nadzornim mehanizmom, je vladavina prava na trhlih nogah. Zato je Hrvaška pod posebno strogim nadzorom in Bruselj namerava z vsemi sredstvi doseči spoštovanje zavez.

Hrvaška v EU brez prtljage

Komisija je Hrvaški postavila zahteve v obliki nekakšnih desetih zapovedi. Med drugim še ni poskrbela za rešitev stare težave, prestrukturiranja ladjedelnic. Ni še izvedla ukrepov za večjo učinkovitost pravosodja in zmanjšanje sodnih zaostankov. Evropskim standardom ne ustrezajo mejni prehodi z BiH pri Neumu. Doseči mora tudi letošnje cilje glede števila mejnih policistov. Kljub medijskim razlagam, denimo frank­furtske FAZ, češ da Zagreb še ne izpolnjuje pogojev za članstvo, je komisar za širitev Štefan Füle prepričan, da Hrvaška po vstopu ne bo pod posebnim nadzorom. Ključno naj bi bilo, da Zagreb v EU ne bo prinesel kakšne stare prtljage.

Evropska komisija v zapletenih odnosih s Slovenijo, zaradi katerih je Hrvaška imela veliko težav, vidi nadaljevanje napredka, ki se je začel s sprejetjem odločitve o arbitraži. Glede Ljubljanske banke in jamstev za nekdanje devizne vloge Bruselj ugotavlja, da se je Hrvaška zavezala k obnovi pogajanj v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Cilj dveh strokovnjakov (Franceta Arharja in Zdravka Rogića) je po mnenju komisije po­iskati vzajemno sprejemljivo pot do rešitve vprašanja. V zadnjih dneh so prvič opozorili na multilateralno razsežnost vprašanja, saj da so vanj vključene še druge naslednice SFRJ.

Srbija s kosovsko prtljago

Najtrši oreh je največja naslednica Jugoslavije, Srbija, ki še nima dovolj politične moči, da bi se znebila kosovskega bremena. Bruselj za začetek pogajanj o članstvu – njen status kandidata za polnopravno članstvo je bil potrjen spomladi – pričakuje znaten napredek v dialogu Beograda s Prištino. Četudi še nihče v EU uradno ne zahteva priznanja Kosova, je nedvoumno, da novega Cipra v EU ne bo. Po objavi poročila je predsednik srbske vlade Ivica Dačić bentil, češ da omenjanje zahteve po spoštovanju ozemeljske celovitosti Kosova ne spodbuja dialoga, marveč utegne pomeniti njegov konec. Od Bruslja je zahteval, naj se odpove »novemu pogoju« za Srbijo.

Ko je komisar Füle predstavljal poročilo v odboru evropskega parlamenta za zunanje zadeve, je poročevalec za Srbijo Jelko Kacin ocenil, da je pomanjkanje dialoga med Srbijo in Kosovom stalnica že 30 let. To da je eden ključnih razlogov za začetek vojne na tleh nekdanje Jugoslavije. Postopno reševanje vprašanja da ni prava pot, saj se tako dela že trideset let. Kacin je prepričan, da so razmere zrele za trajno rešitev. Zgodovinski vstop Hrvaške v EU prihodnje leto bi bil po njegovem mnenju priložnost za integracijski napredek vseh balkanskih držav.

Črna gora uspešno

Pri drugih državah, ki so v čakalnici Unije, v zadnjem obdobju ni bilo večjih premikov. Najbolje kaže Črni gori, ki je po odločitvi o začetku pogajanj o članstvu v fazi pregleda usklajenosti svoje zakonodaje s pravnim redom EU. Makedonija je še vedno žrtev izsiljevanja Aten, povezanega z imenom države. Četudi je Grčija kot država, ki je odvisna od finančne pomoči drugih članic območja evra, bolj ranljiva, je širitvena zagnanost v Bruslju in ključnih članicah Unije premajhna, da bi se odločile za pritisk na Atene in povezovanje pomoči z napredkom pri reševanju makedonskega vprašanja.

Albanija, ki ima v očeh Bruslja težave s korupcijo, pravno državo in organiziranim kriminalom, še čaka na status kandidata. Notranje blokirana BiH pa proti Bruslju napreduje s polžjo hitrostjo. Čeprav pet članic Unije Kosova še ni priznalo, bi EU z njim lahko sklenila stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Turčija, ki se je začela pogajati o članstvu sredi prejšnjega desetletja, ostaja v bolj ali manj »zamrznjenem« stanju, saj pogajanja de facto ne potekajo več. Zapleti s Ciprom so videti nepremostljivi, Ankara je ob ciprskem prevzemu vajeti EU 1. julija letos napovedala blokado predsedovanja.