Trump ga je napadel, Johnson pokončal

Spor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in britanskim veleposlanikom v ZDA Kimom Darrochom bi bil v normalnih političnih okoliščinah nepomemben dogodek, ki bi si v knjigah o zgodovini britansko-ameriških odnosov zaslužil kvečjemu omembo v seznamu opomb.

A kaj ko tako v Londonu kot v Washingtonu ne vladajo normalne okoliščine. Britanski konservativci se pripravljalo na izvolitev novega voditelja, ki bo na premierskem položaju nasledil Thereso May, po tem ko tej ni uspelo uresničiti brexita. Na drugi strani Atlantika ameriški predsednik postaja čedalje večja karikatura samega sebe, hkrati pa poskuša dokazati, da je čisto vsak posameznik, tudi najvišji diplomatski predstavnik najtesnejše ameriške zaveznice, legitimen plen.
 

Odličen diplomat

Kim Darroch je nekaj dni po razkritju tajnih depeš, v katerih je Trumpovo administracijo med drugim opisal kot »nesposobno« in »neučinkovito«, odstopil s funkcije britanskega veleposlanika v Washingtonu. V svojem odstopnem pismu je obrazložil, da mu položaj, v katerem se je znašel, onemogoča nadaljnje opravljanje veleposlaniške funkcije tako, kot bi si to želel.



Darroch je bil vse od nedelje na twitterju tarča sistematičnih napadov predsednika Trumpa, ki je diplomata zaradi kritik njegove administracije med drugim označil za »neumnega« in »domišljavega bedaka« in napovedal, da Bela hiša ne bo več sodelovala z njim.



Britanska vlada s premierko Thereso May na čelu je v zadnjih dneh stala za Darrochom in vztrajala, da ni nobenega razloga za njegov odpoklic. Diplomat je po poročanju več otoških medijev odločitev o odstopu sprejel šele po tem, ko ni prejel izrecne podpore od Borisa Johnsona, absolutnega favorita za naslednjega britanskega premiera.

Čeprav je Johnson po odstopu opisal Darrocha kot »odličnega diplomata« in vztrajal, da je treba nujno odkriti vir tajnih depeš z britanskega zunanjega ministrstva, se je nanj usul plaz kritik, da je v sporu med ameriškim predsednikom in britanskim diplomatom izpadel »povsem brez hrbtenice«, s tem ko veleposlaniku ni namenil brezpogojne podpore, tako kot je to storil njegov protikandidat v tekmi za voditelja konservativne stranke zunanji minister Jeremy Hunt.
 

Prva premierska odločitev?

Johnson po izbruhu spora med Trumpom in Darrochom ni pustil nobenega dvoma o tem, kakšne so njegove politične prioritete. Vztrajno je ponavljal, kako dobre odnose ima z Belo hišo in kako pomembno je negovanje »posebnih odnosov« med državama, sploh v času, ko se Združeno kraljestvo pripravlja na enega najbolj prelomnih dogodkov v njegovi novejši zgodovini.



S tem je potrdil, da je Trump za brexit, Johnsonov osebni projekt, bistveno bolj pomemben od dosedanjega britanskega veleposlanika v ZDA, sploh če bo uresničil obljube in z Združenim kraljestvom po izstopu države iz EU podpisal obsežen trgovinski dogovor.

Darrochov odstop ima tako večji pomen; pomeni začetek resetiranja britansko-ameriških odnosov. Razumeti ga je mogoče tudi kot prvo premiersko odločitev Borisa Johnsona.