Po štirih desetletjih umik iz politike?

Pariz - Po dvanajstih letih na čelu Francije naj bi predsednik Jacques Chirac drevi v televizijskem nagovoru državljanom sporočil, da se na volitvah 22. aprila ne bo potegoval za še tretji predsedniški mandat. 74-letni predsednik doslej sicer ni nikoli izključil možnosti, da ponovno kandidira, vendar pa so politični opazovalci prepričani, da se spričo nizke podpore v javnosti za to ne bo odločil.

Lahko Sarkozy pričakuje Chiracovo podporo?

Ob tem, ko v Franciji nihče ne dvomi, da se bo predsednik po štirih desetletjih umaknil iz politike, pa ostaja vprašanje, ali bo v boju za predsedniško mesto podprl notranjega ministra Nicolasa Sarkozyja. Ta je bil dolga leta Chiracov sodelavec, v zadnjih letih pa so odnosi med njima zelo napeti.

Predsednik Chirac je z objavo odločitve o odhodu s političnega prizorišča počakal do konca vrha EU, svojega zadnjega formalnega srečanja z evropskimi voditelji prejšnji četrtek in petek v Bruslju, na katerem ni želel sodelovati "kot že skoraj bivši predsednik". Bo pa Chirac Francijo še zastopal na neformalnem vrhu EU ob 50. obletnici Rimske pogodbe konec meseca v Berlinu.

Predvolilno dogajanje v Franciji

V članicah EU seveda budno spremljajo predvolilno dogajanje v Franciji, saj je od odločitve francoskih volivcev v veliki meri odvisna usoda evropske ustavne pogodbe. To so Francozi zavrnili na referendumu konec maja 2005, odločen "ne" ustavi pa je bil tedaj v veliki meri tudi posledica nepriljubljenosti predsednika Chiraca.

Vodilni kandidati na predsedniških volitvah v Franciji imajo sicer precej različne ideje o tem, kaj z evropsko ustavo. Sarkozy je že lani jeseni predstavil svoj predlog o tako imenovani mini pogodbi, ki bi vsebovala le tiste dele ustavne pogodbe, ki so ključni za prihodnje delovanje razširjene unije, dokumenta pa nikakor ne namerava dati znova v presojo volivcem.

Po drugi strani kandidatka socialistov Ségolène Royal, ki bi v primeru zmage postala prva predsednica Francije, vztraja, da morajo Francozi tudi o prenovljeni pogodbi, ki naj vsebuje tudi cilje na področju sociale, glasovati na referendumu.

Francois Bayrou, ki je še pred nekaj meseci veljal za kandidata brez velikih možnosti, a je njegova podpora v javnosti medtem precej zrasla, je prav tako naklonjen vnovičnemu referendumu. Prepričan je tudi, da bi se morala Francija "vrniti v središče Evrope". Se pa Bayrou za razliko od Royalove zavzema za to, da bi v prvi fazi izvedli le institucionalno reformo EU, bolj ambiciozne cilje pa bi unija skušala doseči kasneje.

Kot rečeno, je podpora Bayrouju v zadnjih mesecih močno zrasla. Javnomnenjska raziskava v današnji številki časnika Journal de Dimanche je pokazala, da bi zanj v prvem krogu volitev glasovalo enako število volivcev kot za Royalovo - 23 odstotkov, potem ko jih je bilo zanj še oktobra le sedem odstotkov. Za Sarkozyja bi medtem v prvem krogu glasovalo 28 odstotkov volivcev. Če je še pred nekaj tedni veljalo, da skoraj ni dvoma o tem, kdo se bo uvrstil v drugi krog volitev 6. maja, so razmere dober mesec pred volitvami tako precej bolj napete.