Po Trumpu poimenovali osamljeno vasico

Trumpova vas leži na sporni Golanski planoti, saj gre za ozemlje, ki ga je Izrael pred desetletji v vojaškem spopadu zajel od Sirije.

Objavljeno
17. junij 2019 08.06
Posodobljeno
17. junij 2019 08.23
V čast Donaldu Trumpu so poimenovali izraelsko vas. FOTO: AFP
Ime Donalda Trumpa krasi že številne stolpnice, hotele in igrišča za golf, zdaj pa so v njegovo čast poimenovali še izraelsko naselje na Golanski planoti, poročajo ameriški in britanski mediji.



Ameriškemu predsedniku se je poklonil izraelski premier Benjamin Netanjahu, razlog pa je Trumpova velika naklonjenost in pomoč v vseh izraelskih aktivnostih in mednarodnih sporih.



Naselje se je doslej imenovalo Bruchim, staro je več kot 30 let, v njem pa prebiva vsega deset ljudi. To je zaspano naselje, obdano s suhimi polji, sredi njega je košarkarsko igrišče, ki ga že razjeda plevel, košarkarski obroči pa so povešeni.

Vas ima zdaj ime Trumpove višave, preostali dve možnosti sta bili še Trumpova oaza in Trumpova duša.

image
Benjamin Netanjahu se je ameriškemu predsedniku zahvalil za pomoč. FOTO: AFP


Trumpova vas leži na Golanski planoti, ozemlju, ki ga je Izrael pred desetletji v vojaškem spopadu zajel od Sirije. Golanska planota ima pomemben strateški pomen, saj gleda tudi na Libanon, Jordanijo in Galilejsko morje. Združeni narodi sicer izraelskega nadzora nad Golansko planoto niso nikoli priznali.

Kljub temu je izraelski nadzor nad Golansko planoto priznal ravno Trump. Tako je marca letos zapisal na twitterju: »Po 52 letih je čas, da Združene države Amerike v celoti priznajo suverenost Izraela nad Golansko višavo, kar je za Izrael in regionalno stabilnost ključnega pomena za strateški in varnostni položaj. «



Izraelci zdaj upajo, da bo novo poimenovanje prebudilo širše okrožje. Že letos tako načrtujejo gradnjo stotih novih hiš, skupno jih hočejo zgraditi okoli štiristo. Gre za povsem enak pristop, ki ga Izrael uporablja tudi na zajetih palestinskih ozemljih.

Zaradi vojne leta 1967 je moralo območje sicer zapustiti okoli 130.000 Sircev, ki se niso smeli vrniti nikoli več. Njihove hiše in kmetije so porušili, nekateri deli Golanske planote pa so še vedno minirani.

image
FOTO: AFP