Po TV Ivo še TV Jadranka

Zagreb – Hrvaški zavod za statistiko je v začetku tedna objavil informacije o brezposelnosti, pri tem pa, da ne bi imela premierka Jadranka Kosor težav, »pozabil« navesti ključni podatek: koliko državljanov je brez dela. Številka se je vendarle razkrila, postalo pa je tudi jasno, zakaj so jo skrivali: dvignila se je na rekordnih 335.000 brezposelnih, to pa je bila brez dvoma tema dneva. HTV je imel v Dnevniku 3 neposredno zvezo s premierko, ki je bila takrat na zagrebškem letališču. Dnevnik je vodila vladi zelo naklonjena novinarka Dijana Čuljak Šelebaj, ki je v kar osemminutnem pogovoru premierki seveda »pozabila« postaviti edino pomembno vprašanje – o brezposelnosti.

Takšno početje javne, v resnici pa državne televizije, ni novost, kaže pa, da se vzorci nadzora nad HRT iz obdobij Franja Tuđmana in Iva Sanaderja nadaljujejo tudi v času sedanje premierke. Državna televizija namreč že več mesecev, posebno intenzivno pa v tem letu, deluje, kakor da bi bila v volilnem štabu vladajoče stranke HDZ. »Škandalozno prilizovanje« in »sramotna igra« sta le dva od medijskih naslovov, ki so pospremili zadnjo sramoto HTV, ki že nekaj časa nosi posmehljiv naziv TV Jadranka. Vendar je to le vrh ledene gore operacije, katere edini namen je podreditev javnega servisa vladajočim.

Tako je vrh HRT zaradi »osvežitve« po 19 letih v začetku leta ukinil oddajo Poslovni klub, kjer so kritično obravnavali gospodarske teme, to pa je očitno nedopustno v volilnem letu. Da gre za cenzuro, je dokazalo tudi uradno sporočilo iz HRT, da bo nova oddaja Svet profita nadaljevala »sijajno tradicijo« Poslovnega kluba. Ni povsem jasno, zakaj HTV ukinja oddaje, če pa so te »sijajne«. Nekaj dni za tem so s HRT sporočili, da se s programa zaradi »izteka življenjske dobe« po 17 letih umika Latinica. Naključje je seveda, da je bila Latinica ukinjena prav v času, ko so pripravljali oddajo s provokativnim naslovom Je bila vojna dogovorjena?.

Konec javne RTV

»To je cenzura in udarec svobodi medijev,« je ob ukinitvi oddaje dejal predsednik novinarskega društva (HND) Zdenko Duka in dodal, da vodilni na HRT v dogovoru s HDZ zaradi volitev ukinjajo vse, kar je povezano s kritičnimi javnimi vsebinami. »Ukinili so vse, razen Nedjeljom u 2 (Aleksandra Stankovića), to pa je konec javne televizije,« je dejal predsednik HND. Poslovni klub in Latinica sta se tako pridružili ukinjenima oddajama Dossier.hr in Otvoreno, slednjo je zamenjal Dnevnik 3, v katerem ni več soočenja gostov v studiu.

Sicer pa se je premierka letos že tudi javno vmešala v delo HRT, ko je od vodstva zahtevala kazen za voditelja osrednjega Dnevnika Zorana Šprajca, ki da je diskreditiral njo in vlado. Ob prispevku o tem, da je na internetnih straneh vlade Odprta vrata še vedno Sanaderjeva slika, je dejal, da »se za odprtimi vrati skriva zaprti človek«. Čeprav so s HRT napovedali, da bo Šprajc naslednji dan odgovoril premierki, se to ni zgodilo, saj so oddajo urejali ljudje pod nadzorom direktorice programov Hloverke Novak Srzić, ene od ključnih osebnosti, ki skrbijo, da televizija poroča v skladu z željami HDZ. »Sporni« prispevek so nato umaknili še s spletne strani, kar je bil le še dokaz več, da program HTV urejajo v Banskih dvorih.

TV Jadran že imamo

Kosorjeva je zaradi teh dogodkov tarča ostrih kritik poslancev opozicije, pa tudi poslancev evropskega parlamenta. V eni od saborskih razprav je Arsen Bauk (SDP) premierki očital obvladovanje medijev v volilnem letu. »Imamo lokalno postajo TV Jadran in ne potrebujemo TV Jadranke,« je dejal Bauk. Evroposlanec Roger Helmer pa je vodstvu HRT poslal pismo, v katerem opozarja, da za državo, kjer vlada cenzura, ni prostora v EU. Namesto da bi odgovorili na očitke, so s HRT sporočili, da gre za človeka, znanega po homofobnih izjavah. Tudi poslanec Geoffrey Van Orden je Kosorjevo neposredno obtožil vpletanja v uredniško politiko in ukinitev kritičnih oddaj.

Cenzura pa ni omejena le na elektronske medije. Zadnji primer v tiskanih se je zgodil v vladnem časniku Vjesnik, kjer so objavili intervju z znanim sociologom Draženom Lalićem. Ta je komentiral aktualne politične dogodke. Kritičen je bil do HDZ in SDP, v časniku pa so tekst »prilagodili« tako, da so odstranili najbolj kritične misli o HDZ ter tiste dele, v katerih hvali vodjo opozicije Zorana Milanovića. »Obveščam bralce Vjesnika in javnost, da intervju ni moj, in prosim, da se ga, ne v delih ne v celoti, ne prenaša,« je sporočil Lalić.