Tiskane izdaje
Dosedanji premier Mark Rutte po volitvah ni skrival zadovoljstva. Njegovi liberalci so dosegli zgodovinski uspeh, s 26,5 odstotka glasov so dobili 41 sedežev v 150-članskem parlamentu. Takoj za njimi je socialdemokratsko usmerjena stranka dela (laburisti) z 39 poslanci.
Obe evroskeptični stranki bosta najbrž v opoziciji. Število poslancev stranke populista Geerta Wildersa − med kampanjo njegova glavna tarča ni bil islam, marveč EU in evro − se je zmanjšalo s 24 na 15. Tudi socialisti so se morali zadovoljiti z enakim številom sedežev.
Rutte je napovedal, da bodo poskusili čim prej sestaviti stabilno vlado. Razplet volitev je razumel kot potrditev svoje dosedanje politike, usmerjene v varčevanje in izpolnitev maastrichtskega pravila, po katerem javnofinančni primanjkljaj ne sme biti večji od treh odstotkov BDP. Pred začetkom pravih koalicijskih pogajanj velja za najbolj verjetno velika koalicija obeh zmagovalnih strank z Ruttejem kot premierom. Taka naveza se na Nizozemskem imenuje škrlatna (rdeče-modra) koalicija. Verjetno je, da bo v vladi še katera od manjših strank, ki so se prebile v parlament. Skupaj bo v tweede kamer zastopanih kar enajst strank.
»Pričakovati ne moremo nič spektakularnega,« je zapisal politični komentator tednika Elsevier Syp Wynia. V deželi, v kateri imajo kopico izkušenj z različnimi koalicijskimi vladami, naj bi predvolilno retoriko kmalu pozabili. »Socialdemokrati so že v opozicijskih klopeh podpirali varčevalno usmeritev, ko je Wilders obrnil hrbet Rutteju. Razlike med strankami v tako imenovani škrlatni koaliciji so le v podrobnostih. Vodja laburistov Diederik Samsom sicer ima zadržke glede varčevanja, a predvsem ga motijo časovni roki,« je prepričan analitik.
Socialdemokrati so, denimo, zahtevali, da bi morali dati večjo težo spodbujanju gospodarstva in ne le zategovati pas. Tudi pri reševanju Grčije so bili med kampanjo bolj prožni kakor Rutte, saj so zagovarjali vsaj nekoliko popuščanja Atenam pri izpolnjevanju strogih varčevalno-reformnih zahtev, če bi bil tak korak »dober za Evropo«. Je pa Samsom volitve razumel kot začetek preobrata, saj naj bi bila desničarsko liberalna politika, ki je zadnji dve leti prevladovala na Nizozemskem, uravnotežena s socialnimi prijemi.
Vsekakor je Nizozemska, ki je bila ena od redkih zaveznic nemške kanclerke Angele Merkel pri zagovarjanju politike varčevanje, ostala »na liniji«. Tudi pomoč Grčiji in drugim javnofinančnim grešnicam ne bo ogrožena. Po Wyniovem mnenju bi do opaznih vsebinskih premikov lahko prišlo samo, če bi bil Samsom na prvem mestu in bi narekoval usmeritev vlade. Gotovo bi se bolj spogledoval s politiko novega francoskega predsednika, socialista Françoisa Hollanda. Ker bodo prisiljeni delati skupaj, bodo morali skovati kompromis, nekakšno mešanico politike Berlina in Pariza.
Največji poraženec volitev je Wildersova stranka, ki je spomladi z odtegnitvijo podpore Ruttejevi manjšinski vladi povzročila politično krizo in nove volitve. »To so volivci kaznovali. Kljub temu je z desetimi odstotki glasov še vedno močan,« je pojasnil Wynia. Stranka, ki na Nizozemskem ne hujska le proti islamu in EU, marveč tudi proti vzhodnoevropskim priseljencem, še upa na veliko vrnitev. »V Bruslju praznujejo. A vsem, ki že napovedujejo naš propad, sporočam, da se bomo odločno vrnili,« je Wilders napovedal po volilnem neuspehu.
