Pobuda za končanje konkordata

Dunaj - Od petnajstega marca pa vse do petnajstega oktobra bodo pri pobudi zbirali podpise za končanje tistega, kar imenujejo »gigantske subvencije Cerkvi«, hočejo »jasno ločitev med cerkvijo in državo« in sodni epilog za primere spolnih zlorab. Prepričani so, da bodo zbrali sto tisoč podpisov. »Čas je zrel,« je časopisu Der Standard povedal eden od organizatorjev Jakob Purkarthofer iz organizacije Žrtve cerkvenega nasilja, ki sodeluje pri pobudi. »Ljudem je končno treba omogočiti, da demokratično opravijo z državnimi privilegiji klera.«

Pobudniki končanja konkordata med državo in cerkvami želijo nastopati proti vsem v Avstriji dovoljenim organiziranim veroizpovedim, ki dobivajo državno pomoč, jasno pa je, da je najbolj izpostavljena Rimskokatoliška cerkev, h kateri se še vedno prišteva šestdeset odstotkov Avstrijcev. Kardinal Christoph Schönborn, ki se je pred kratkim pritoževal zaradi najbolj množičnih izstopov »vse od nacističnih časov«, se zdaj lahko pripravi na nove udarce. Država z denarjem davkoplačevalcev podpira zasebne katoliške vrtce, šole in univerze, upravljajo pa jih iz Vatikana, cerkve pogosto pomagajo obnavljati z državnim denarjem, za svoje nepremičnine pogosto plačujejo nižje davke. »Ti superprivilegiji niso več primerni za sodobni čas,« meni Purkarthofer.

Nenavadni vzgojni prijemi

Organizatorji pobude tudi zahtevajo, da cerkvene spolne zločine in drugo preiskujejo državni organi, ne pa tako kot zdaj, ko preiskave v bistvu izvajajo sami. Za zadnji primer, zaradi katerega so razburjeni cerkveni kritiki, je poskrbel župnik hrvaško govoreče vasi Parndorf
Pandorf Branko Kornfeind, ki je učencem tretjega razreda Osnovne škole Bijelo Selo menda ukazal, naj z usti privlečejo copate iz smetnjaka. Župnik se brani, da tega ni ukazal; ker so učenci metali copate v smeti, je samo prinesel smetnjak v razred, nekateri starši pa se že oglašajo z obtožbami, da je učence rad dvigal v naročje in jih »žgečkal«. Policija preiskuje. V preteklih mesecih se je z obtožbo o spolnem nadlegovanju s strani duhovnikov in drugega cerkvenega osebja oglasilo 720 ljudi, nekaterim so že izplačali odškodnine, ki v večini primerov znašajo od pet do petindvajset tisoč evrov.

Cerkev bogatih in močnih

Tako kot večina drugih Evropejcev tudi večina Avstrijcev v primeru dileme Katoliške cerkve razmišlja o teh zločinih, gotovo tudi mnogi med tistimi, ki se v zadnjem obdobju odločajo za izstope. Nekatere pa bolj skrbi cerkvena doktrina, in to ne le zaradi preštevilnih primerov, ko cerkveni dostojanstveniki niso znali ali celo niso hoteli mladih obvarovati pred spolnimi izprijenci v svojih vrstah. Kurt Remele z graške univerze sprašuje, ali so elitne šole, ki jih vodi Cerkev, res skladne z učenjem Jezusa Kristusa, in opozarja na cerkvene dokumente, ki pravijo, da bi se morali ukvarjati predvsem z evangelizacijo revežev, ne pa bogatih in močnih, tistih torej, ki si lahko privoščijo zasebne šole. In še posebno pri izobraževanju mladih po njegovem mnenju ne bi smel odločati denar, ampak pripravljenost na razmišljanje o družbenih in drugih vrednotah.

Verjeli bi, a ne morejo

Cerkev nima več veliko časa za iskanje novih poslanstev, vsaj v Avstriji ji namreč grozi še več izstopov, z izgubo številnih vernikov in zmanjšanjem svojega družbenega pomena. Po nedavni raziskavi, prav tako objavljeni v časopisu Der Standard, več kot polovica Avstrijcev - in vsak četrti aktivni vernik! - meni, da ima Cerkev le še zgodovinsko pomembnost. Enako število jih sicer tudi meni, da ima Cerkev poseben pomen v težkih časih, 82 odstotkov pa vseeno verjame, da ne daje pravih odgovorov, še pred dvema letoma je bilo takšnih odgovorov »le« 68 odstotkov. Katoliško vzgojeni Avstrijci bi torej radi še naprej verjeli v svojo Cerkev, a ne morejo, kar 75 odstotkov vprašanih ne verjame niti, da Cerkev zagovarja tisto, kar Bog hoče od ljudi. Polovica vprašanih celo božiča ne povezuje več s Cerkvijo. Edino, čemur pritrjujejo, je njena karitativna dejavnost.