Tiskane izdaje
Cannes − »Hočemo, da Grčija ostane v evrski skupini, mora pa se odločiti, ali je pripravljena prevzeti zaveze, ki jih narekuje članstvo« v valutnem klubu, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso opozoril Atene ob koncu vrha G20 v Cannesu.
Sporočilo najbolj zadolženi evropski državi, kjer se je hudi gospodarski krizi pridružila še politična, je jasno: Unija je pripravljena pomagati, Grčija pa mora dokazati, da bo spoštovala odločitve, ki so jih najvišji državniki, tudi Jorgos Papandreu, sprejeli na vrhu evrskega območja 26. oktobra.
V zapletenih razmerah, ki jih preživlja Helenska republika, je prav »narodna enotnost ključnega pomena«, zato je Barroso pozval vse glavne politične sile v državi, naj sprejmejo »trdno zavezo za odpravo sedanjih težav«, to pa zahteva »soglasje za uresničitev zahtevnih, vendar nujnih ukrepov, ki bodo omogočili trajno gospodarsko okrevanje in stabilnost«. Vzpostavljanje zaupanja trgov pač ni sprint, marveč maraton, je še opozoril šef komisije in izrazil prepričanje, da bo Grčija nadaljevala program gospodarskih reform, kar je poleg vlade zagotovila tudi največja opozicijska politična stranka.
Medtem pa se temni oblaki zgrinjajo nad Italijo. Obrestne mere na desetletne italijanske obveznice so se danes povzpele na rekordnih 6,4 odstotka, s čimer so se za skoraj 4,6 točk oddaljile od nemških, ki so zdrsnile z 1,91 na 1,83 odstotka. Razlika med nemškimi in italijanskimi obrestmi je največja doslej. »Trgi so v dvomih«, je potrdil Barroso, »zato bo Italija zdaj uresničila vse zaveze, ki jih je sprejela na evrskem vrhu«.
Tretje evrsko gospodarstvo bo v prihodnje pod budnim nadzorom evropske komisije, a tudi Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bosta vsako četrtletje ocenila, ali rimska vlada uveljavlja napovedane gospodarske reforme. »Italija je sama zaprosila IMF, naj nadzoruje izpolnjevanje zavez,« je Barroso na tiskovni konferenci poskušal pregnati sume, da so Rim, kamor bodo bruseljski izvedenci odpotovali že prihodnji teden, sklenili postaviti pod mednarodno skrbništvo.
»Italije nismo potisnili ob zid, sploh ne, sami so predlagali, naj k nadzoru povabimo tudi IMF,« je potrdil tudi predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki se ne strinja, da so razmere v apeninski članici že podobne grškim. »Položaj v Italiji je popolnoma drugačen kot v Grčiji,« je zagotovil najvišji evropski politik in pojasnil, da so »razprave z italijanskimi oblastmi potekale v zelo mirnem ozračju, brez diktata ali vsiljevanja«. Sodelovanje IMF bo vsekakor dodatna spodbuda za rimsko vlado, poleg tega pa bi tudi povečalo verodostojnost gospodarskih ukrepov. Po neuradnih trditvah so v Cannesu razpravljali tudi o kakih 50 milijard evrov vrednem »previdnostnem« posojilu Italiji. Med sklepi vrha, s katerim se končuje francosko predsedovanje G20, je Barroso posebej poudaril pripravljenost državnikov za okrepitev sredstev IMF, pri čemer so kot možnosti omenili nove dvostranske prispevke članic, torej podobno kot med finančno krizo leta 2009, posebne pravice do črpanja in prostovoljne naložbe držav v poseben skrbniški sklad pri washingtonski instituciji. Vse tri možnosti bodo pretehtali finančni ministri dvajseterice.
